Medtem ko plujem skozi življenje, opazujem svet okoli sebe, ki se pomika v preteklost. Neslišno lebdim na vodni gladini in prerokujem iz večno spreminjajočih se oblakov. Sidra nimam. Ga nočem,ne potrebujem. Včasih se moja ladjica zatakne nekje, obstane. Potem se premakne naprej… vedno naprej.

Gibanje je življenje. Stagnacija je smrt. Modre besede gospe Ingham. Že tretjič podčrtavam besede v njeni knjigi, ki je za refleksologe kot sveto pismo. Po vseh teh letih se še vedno počutim, kot da sem na začetku, obenem pa sem očarana nad misteriji človeškega telesa.. in bitja. Razočarana nad tem, kako smo se oddaljili od njega, pa kljub vsem sabotažam, ki ga nenehno izvajamo nad njim, še vedno poskuša držati lupino skupaj.

Razmišljam, kako resnično ni nobene zagotovljene varnosti, a vendar tolikšen strah obdržati to iluzijo varnosti. Varen pristan. Zapik. Tu mi nič ne moreš.

Je to strah? Ali le kratek odmor na poti skozi ne-varnosti življenja? Kaj je varnost, pred kom se varujemo?

“MOJE” stanovanje, z dobro ključavnico, skozi katero svet nima vstopa. Garaža z vrati na daljinsko vodenje, kjer čepi drag avtomobil.. drag zato, ker je varen. Ker je večji od vseh ostalih avtomobilov. Varno shranjen denar na banki. Za steklenimi okenci, uradniki, katerim se pred očmi cele dneve rolajo številke. Številke, ki zagotavljajo varnost.

Vsaka dogodivščina se prične s prvim korakom.

Stopit je treba iz varnega gnezda…. zaklenit vrata za sabo, dvakrat trikrat.. prižgat vse alarmne naprave. Zato da si zagotovimo, da se bomo nekoč utrujeni vrnili v svoj varen pristan. In medtem, ko iščemo življenjske in potencialno nevarne dogodivščine, si v žepe tlačimo denar, ki nam bo zagotovil varnost na poti. Okoli vratu si obesimo verižico s talismanom, ki je garancija, da nas čuva veliki varuh, tam nekje nad oblaki, in se počutimo veliko bolj varno.

Pripravljeni smo. Prvi korak. In drugi. Tretji… četrti. In ko se sredi poti znajdemo v gozdu in se zavemo, da bo kmalu noč, se oziramo za varnim zavetjem. Je bolj varno v krošnjah dreves? Ali med koreninami? V jami? Na jasi?

Varnosti ni. Vera vanjo pa je izredno močna. In zato…

Carpe Diem