FOTKE, PA ŠE KAJ ZRAVN…

Malček sem hotela pobrisat z računalnika, pa sem naletela na razne fotkice… nekatere moje, druge pa pobrane z neta. Pa sem si mislila, da bi jih podelila z vami, takole iz duše… ker se mi ne da tipkat.. pa ker moram ostat v stiku in to…. pa ker sem šele vstala in se moram ves dan učit, zunaj pa sonce!!!!! Mogoče bi se šla pa v kak park zleknit na piknik odejco … in končno ponucat moj piknik ruksak (ja, tak prav fini.. z vsem potrebnim not…).

Ko smo že pri galebih, kajne… tale se očitno poserje na prometne znake, hi hi…


Tole pa dobiš, če križaš miško in kenguruja – ne, no.. sej se hecam. A ni luštkana žverca?… Tale je za Morsko Deklico (katero si predstavljam, da se bo čisto raznežila) in Radirko (za katero pa verjamem, da jo lahko spreleti srh, hi hi.. )


Za tole fotko se pa že ve, komu je namenjena – kajne Sirenca 😉


Tole je pa naša afna – ko hoče na sprehod, se zapodi v sestrino torbico in izvleče mobitel ter ji ga prinese.





No, tole je pa malo kar tako… od novega leta. Vpeljala sem namreč tradicijo, da za vsak Božič kupim vsaki smrkljici (nečakinjama) kak zelo, zelo lep okrasek za jelko. Mora biti res specialen in je običajno tudi temu primerna cena. Tele vilinske okraske sem našla v eni čudoviti in precej skriti trgovinici. Vsi so ročno delo in zelo delikatno izdelani. Upam, da ko bosta že veliki in imeli svoje otroke, bodo smrečice polne teh posebnih okraskov, po eden za vsako leto in katerega bomo varno shranili nekam in vsako leto znova obesili. Se mi zdi, da bi tako lahko povrnili tisto vzdušje pričakovanja in čaru okraševanja jelke.


Enim je lušno… temule na levi pa izginjajo gatke… (opazite, da je “polnost” gatk nekako nesorazmerna tistemu, kar se razkrije, ko izginejo?)


Ni ga čez Ameriko.. najvišji zivljenjski standard na svetu… (tistih, ki ga uzivajo verjetno ni v tej vrsti)


Kuza v brezteznosti… Res je revcek, ko po moje sploh ne ve, kaj se mu dogaja.


Za tole sliko je pa tezko verjet, da je fotka…


Tale mi je ful simpatična slikca.. se mi zdi, da punci skoraj lahko berem misli.


Tedva sta se pa ujela (glej odsev pobalina!) – “Ni hudo pri zdravniku… ti dajo eno palčko v usta pa rečejo, da daj jezik ven in potem moraš rečt AAAAAAAAAA!”


Tole mi je tudi ena čudovita fotka…


Za tiste, ki imajo rade, da jim hlačke gledajo ven…


Ok.. naknadno dodano (sem nasla se slikic)… kaj ni cudovita tale medvedja ljubezen. Pa kuziju mora bit tako toplo v medvedjem objemu.


iii, ma tale muckon mi je pa tok lustkan… takele mi posiljajo moje necakinje preko Skypa…


Za trdo stolico…

(Ne)smiselnost nekega pocetja (po moje je tole eden od tistih 900 nezemljanov, ki se niso se popolnoma prilagodili zivljenju na zemlji)


Pot v Amarillo – posnetek Red Nose Day (takrat si vsi nataknejo rdec klovnovski nos in s tem podpirajo Comic Relief Charity, ki je fundacija katero so osnovali angleski komiki za podporo drugih fundacij, ki se borijo proti revscini). Red Nose Day pa je enodnevni dogodek, kjer pac z natikanjem nosu otroci v solah, ljudje v sluzbah in na sploh pokazejo podporo temu in tudi naberejo denar za to fundacijo.

In za konec (POZOR! Ni za vegetarijance!)

 

 

 

 

 


Puran v pižami…. Preden je šel v pečico. Se opravičujem vegetarijancem, če jim je to žaljivo.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s