in se čudno počutim.. in zato bom pisala direktno to, kar mi pade v glavo. Če se ne znajdete, bog pomagaj.. boste vsaj videli, kako zavijugane možgane imam. Poslovila sem se od naše Ukrajinke v službi. Za dva meseca gre v Indijo snemat dokumentarec o prerokovalcih. Naša Izraelska Princeska mi je včeraj omenila, da ima po njenem Ukrajinka “rada dekleta”. Ker ji je rekla, da je zelo lepa.. in je vprašala če pleše ali se ukvarja z gimnastiko.. ker ima lepo telo. Princeska mi je to hitela povedat, takoj ko sem prišla v službo. Valjda ji je godilo. Sem jo poslala spet čistit ogledala in police (ker so za njimi tudi ogledala), da se spet malo ogleduje.

Prerokovalci, hja. Ko sem klicala neke prerokovalce po telefonu, ker sem po mailu dobila 10 min brezplačnega prerokovanja, mi je prerokovalka D. povedala marsikaj. Lepega in manj lepega. In mi še kar naprej pošilja 10 min brezplačnega prerokovanja. Ene dvakrat sem jo še povprašala, kako kaj kaže s tipom z najlepšim nasmeškom na svetu. Pa je rekla, da se bo javil, čez 3 tedne ali mesece.. in se je. Danes.. teden pred božičem se je zrušil na podzemni, preživel teden dni v bolnici in še zdaj hodi na preglede, ker doktorji ne morejo ugotoviti kaj je z njim. Pred tem pa res ene tri mesece nisem slišala od njega prav nič. Me pa veseli, da je dobil delovno dovoljenje. In včeraj tudi svojo National Insurance številko brez katere se skoraj nič ne da naredit tukaj… Čisto tako, kot je rekla D.

V soboto so gostje nagnali nekega nacija ven iz puba. En tip z opičjo faco je prišel in naročil Stello. Nekemu, na videz precej arogantnemu “pingvinu” je pokazal svojo vizitko z reklamo za Nacionalno Stranko Britanije. Pingvin mu je kartico iztrgal iz rok, strgal na mini koščke in mu jih zatlačil za srajco. Nisem videla točno, kaj se je dogajalo, ker sem točila pivo. Nato mi je pingvin rekel, da naj ga ne postrežem ampak ga naženem ven. Oziroma, naj pokličem šefa. Nič mi ni bilo jasno. Glasba je bila zelo glasna. Don Korleone je prišel ven in po krajšem pomenku s pingvinom dvignil roko v “Sieg Heil!” in nazija usmeril ven skozi vrata. Sem skoraj pričakovala, da mu bo dal še kak pospešek z brco v rit. Meni je ukazal, naj naziju vrnem denar za pivo. Kar osupla sem bila. V časopisih vedno berem, kako Angleži nergajo čez nas priseljence, itd. Pa tudi kak tak izpad sem že doživela. Češ, zakaj pa kak Anglež ne dela v angleškem pubu (saj so delali, pa jim je lažje dobivat socialne prispevke, ki so tu zelo dobri, ali pa ciljajo na službe z ful visoko plačo)… zato mi je bilo zelo toplo pri srcu, ko so naredili tako štalo temu naziju.

Maharaja Veliki in Maharaja Mali sta si kupila “home gym” za 200 GBP. Neko fitness opremo. In zdaj telovadita. Maharaja Veliki je tako visok in suh, da bi mu kar pasalo malo mesa na tisti skelet, Maharaja Mali pa niti ni tako slab, a se heca da je zdaj Superman. In nam kaže mišice. Občasno pograbi kako veliko vrečo za smeti, si jo ogrne okrog ramen in teče sem in tja za barom… kao glumi Supermena.

Zgoraj v restavraciji smo imeli poroko. Ameriško-kanadsko. Nevesta dejansko trikrat večja od ženina, ki je bil en tak mali suhec, kot naš Maharaja Veliki.. malo nižji. Pa čisto tisti filmski govori… in solzice v očeh. Ker so vsi tako hudičevo ganjeni. Upam, da ne bodo k nam prišli praznovat tudi ločitev, čez par let.

Za nas pa je to pomenilo celo fešto. Ker so jedli pečene piščance in krompir, katerih je ostajalo kar nekaj nenačetih porcij. Bombončico smo fino nahranili, izgleda, da ima punca kar dober apetit. Je pa res izredno prisrčna in me uči francoščino. Zdaj si znam že izposodit dežnik, po francosko, seveda. Napisat še ne znam. Ostalo je tudi nekaj Giant Chocolate Cake, po poroki.. pa sem jih razdelila z Kenguruji (naše redne stranke, ki pijejo Fosters, sem že pisala o njih). So bili zelo veseli. Menda!

V kuhinji pa je ordiniral Don Korleone in dve kuharici. Sem morala pomagat nosit tiste grozljivo težke krožnike, ker se jim je pokvarilo dvigalo za restavracijo. Kuhinja je sicer čisto na vrhu, na drugem štuku. Restavracija na prvem. Imam pa zdaj zato večje bicepse in tricepse od obeh Maharaj. Naporno, a smeha polno. Razen Don Korleona, ki si je zlil vrelo olje preko roke.

V nedeljo cela štala. Manchester United proti Arsenalu. MU zmagal 2 : 1, kar je razkurilo Bonbončico, ki navija za Arsenal in je pokazala svoj vnetljivi francoski temperament. In mrko gledala, dokler se niso navijači razšli po koncu tekme. Potem so začeli prihajat utrujeni maratonci. Bil je namreč Londonski maraton. In je deževalo. Revčki. Sicer pa kar mirno.

Mr. Gay (pomočnik direktorja, oz. Dona Korlenoa) je slavil 52. rojstni dan. In v nekem trenutku je privalovila neka ženska s svojim tipom, ki nas je spominjala na balon-klobaso, ki jo stisneš na sredini, tako da se zgornji del ful napihne. Imela je namreč en grozno širok pas, kateremu je malo manjkalo, da bi se lahko predstavil za korzet. Pa joške do Koroške.. ampak iz Londona. Z dekoltejem do pleksusa. In mrežaste nogavičke. In petke, za katere potrebuješ posebno dovoljenje za uporabo in padalo, za slučaj, da se ti zlomi peta. In cel teaterski nastop. Poleg tega, da se je skoraj zadušila v lastnem oprsju, jih je še rinila tipu v obraz, ko se je z njim pogovarjala. Fair enough… tip je že itak “podlegel”. Potem se je začela pogovarjat z nekimi starčki, ki so stali zraven in žulili pivo (z očmi na pecljih) in glej ga zlomka.. tudi njim je porinila joške v obraz in se jim prijazno smehljala. Učinek je bil za nas za barom izredno komičen.

“A nosi wonderbra? A to tako zgleda?” me vpraša Mr. Gay. In kar naenkrat začne govoriti z žensko po nemško “Wunderbar, madam… Wunderbar!”. Skoraj sem se poscala od smeha. Očitno Madam Wunderbar nima pojma o premetavanju črk. Sicer sem pa morala bit vunbaciteljica. Zaradi dežja je vstopil nek zanemarjen berač (smrdel je še s ceste) s prižgano cigareto in rdečim šalom čez glavo. Maharaja Mali mi je namignil z glavo naj uredim zadevo. Superman pa tak! Stari pa kar ni hotel ugasnit cigarete (s čimer mi tvegamo kazen 5000 GBP). Pravzaprav, hotel jo je ugasniti na zelo dragih novih tapetah. Pa sem mu to preprečila. Nakar je kar pograbil pivo nekega gosta z mize in se vsedel za sosednjo. Klicala sem Dona Korleona, da je uredil zadevo. In mi rekel, da pri baru sedi najmanj 7 policajev v civilu. Krasno.

Potem nam je nekdo zamašil skret za invalide (so v kleti, tisti za invalide pa v pritličju). Voda je curljala s stropa točno mimo luči. Samo čakala sem na usmrtitev z elektriko. Na skretu. Namesto na električnem stolu. No, vsaj polnočnim scalcem (tistim, ki v gručah hodijo MIMO puba, notri pa pridejo samo scat. Spijejo seveda nič) smo lahko bili kos. Saj razumem, da človeka po tolikšnem popitem alkoholu tišči… samo cele armade.. to je pa pretiravanje. Sploh ker je čez cesto od nas javno stranišče.

No.. končala sem pa danes ob 16. In se zatrdno odločila, da grem v shopping. Ker meni je to cela fobija. Sploh za oblačila. Zdaj sem na pol izpraznila omaro. In imam samo še majčke, par puloverjev in 2 para kavbojk. In pri vsej tisti nafrfrani šari.. kaj naj kupim? Videti je, da je neka moda, križana med viktorijanskimi volanci in hipijevskimi tunikami. Matr!!! Pa sem kupila dve “yoga” majčki, da bom imela za izvajanje terapij.

Potem se mi po MSN-javi en prijatelj. Tu iz Londona. Da kdaj se kaj dobiva na kavi. Ker je danes ravno 10 mesecev do njegove načrtovane poroke. Z zaročenko je zdaj že vsak kako leto in grozno jo ima rad. Ni boljše punce na svetu (po njegovem). Fajn, me veseli. V isti sapi mi nato izjavi, da me ima rad. In da bi spal z mano. Malo ga povprašam, če ne bi malo razmislil o tisti poroki. Da ni čisto fer do njegove zaročenke, v katero je menda čisto zatrapan. Kar se pa mene tiče, me niti najmanj ne privlači. Oddani tipi me itak niti najmanj ne. Ali pa poročeni. So čisto varni pred mano. Lahko me soproga najame za varuško. Mirno! Pa to ne zaradi morale ali sočustvovanja do soproge (konec koncev lahko tudi gospa trenira skakanje preko plota). Ampak zato, ker nočem nobenemu bit “neki za zravn”. Ni šans. Nato mi tip izjavi, da bo šel pa s kom drugim spat. In še izjavi, da bo šel pa s kakim tipom. Ker je biseksualec. Pa če bi bila druga situacija, in bi mi bil on všeč, bi me to odvrnilo? Da je biseksualec? Ja, pa kaj je zdaj to? A naj začnem kar zaračunavat zmedenim tipom za online svetovanje? In osebne razgovore? Teta Marta vam svetuje….  Tisti od zadnjič pa je zdaj stoposto prepričan, da je gej. Je našel tipa in je srečen. No fino. Krasno. Happy end.

Grem končat projekt za Latino Loverja.. da mi bo v sredo plačal. Korak bliže mojim Bose zvočnikom. Juhej! Pa mogoče še film pogledam. Ali pa na poljski satelit. Lovi SLO-1. Al’ sam se usrećila, ko sem to ugotovila. Sam dolgčas.. blabla.. ko bi vsaj dali kak dober slovenski film. Kak tisti stari. Vesno. Na primer. Pa samo serejo z nekimi pogovori in razgovori o EU in slovenski politiki. Ma, grem raje brat Ludluma. In ugotavljat razplet dogodkov, preden preberem do konca. To me ful bolj zabava. Jutri pa “hopefully” v Camden. Tam mi je bolj všeč šopingirat.