Hmm.. ko sem prispela v Hereford, oziroma v podnožje Črnih Hribov (Black Mountains, po njihovo.. pa naj imajo svoje “gore”), me je zgrabila panika, češ, kaj naj počnem v tej samoti! Pa sem se hitro navadila in je bilo enkratno. Še vedno sanjam, da bi šla tja. Kot prvo, niti najmanj ni samotno. Mirno, ja. Razprostrto področje, seveda. A polno ovac, krav, repe.. nekaj je tudi ljudi, seveda.

Mimogrede… imajo neko repo, kateri se reče SWEDE. Prvi teden, ko so me malo vozili naokrog, smo šli kar mimo nekaj kmetij, ki so prodajale “SWEDE”. Ker nisem vedela, kaj to je, sem si predstavljala, da v takšni samoti menda prodajajo Švede. Jih ujamejo in skrijejo na podeželju, pa jih ponujajo okrog, osamljenim za družbo. Malo se mi je sicer zdelo nenavadno, da bi tako razprodajali ponosne potomce Vikingov po angleškem zakotju in kar nemalo sem bila rdeča v obraz, ko so mi razložili, čisto resno (se spomnim, da so bili precej rdeči v obraz sicer, a drugače zelo, zelo vljudni ljudje), da je to pač vrsta repe. Šele ko sem se sama pričela krohotati (imam zelo vizuelno domišljijo, namreč), sta šele Mami in Krompirček (tako sta se mož in žena klicala med sabo) planila v smeh.

Aha.. no še ena stran z informacijami o kampingih po Herefordshiru: http://www.royalforestofdean.info/caravan-camping.shtml

Pa poglejmo:

– Avanturistične počitnice v Black Mountains: plezanje, jamarstvo, lokostrelstvo, višinski tečaj (na vrveh), streljanje glinenih golobov, orientacijski pohodi, kolesarjenje, razne družinske aktivnosti, športi na vodi, ipd. Tu je tudi povezava: http://www.blackmountain.co.uk/

– Ribarjenje (specialne informacije za Kozla): dovoljenja se dobi povsod po Angliji in Walesu na poštnih uradih, za več informacij pa poglejte sem: http://www.environment-agency.gov.uk/subjects/fish/246986/?version=1&lang=_e, kjer se najdejo informacije o dovoljenjih, zakonih, krajih za ribarjenje itd. Še ena stran za ribiče, ki se tiče prav Herefordshira: http://www.go-fish.co.uk/hereford.htm

– Nakupovanje (angleški najljubši ženski šport): v samem mestu Hereford je kar zanimiv nakupovalni center, kjer dobite vse mogoče. Če ste ljubitelji “dobrih znamk” se napotite v trgovine TK Max. Tam namreč prodajajo robo vrhunskih znamk po nizkih cenah (nizkih v razmerju na njihove originalne cene), ko pridejo ti izdelki iz mode (cca vsaka dva tedna). Trik TK Maxa je v tem, da je roba kar navešena naokrog in si je treba vzet čas za brskanje in probavanje. Našli boste pa tudi izredno popularne “pocenske” trgovine kot so Primark, Top Shop, New Look itd. Zelo pa priporočam tudi tržnice, ki so v Angliji vedno v pokritih arkadah in običajno zelo lepe.

– Kultura: tega je kar precej. v Herefordu greste lahko v središču mesta pogledat staro hišo, še čisto ohranjeno znotraj, kot je bila postavljena. Za otroke je poskrbljeno z raznimi puzzli na temo stare hiše, risanicami, in oblačili, v katera se lahko oblečejo in pofotkajo. Vstop je brezplačen.

 STARA HIŠA

Lahko naletite tudi na H’Art, kjer umetniki iz celega Herefordshira predstavljajo svoja dela v svojih studijih. Zelo super zadeva, saj greste po raznih krajih in vaseh, obiskat umetnike pogosto kar na njihovem domu, poklepetat, zažurat itd. Hereford se ponaša z zelo fino šolo za oblikovanje.

So tudi razne delavnice, recimo Hay on Wye (kot tudi Hereford) ima keramično delavnico, kjer si porišete razne izdelke, ki vam jih tudi na licu mesta spečejo. Potem je tu Herefordska katedrala z najstarejšo karto sveta (malce draga vstopnina, sicer), gosti pa tudi najstarejši glasbeni festival in sicer vsaka tri leta. So tudi razni festivali glasbe, hrane itd. Se spomnim Sheep Music Festival (upam, da je še prav), ki je kot mini Woodstock. Herefordski kulturni dom je The Courtyard in kolikor se spomnim, ima kar zanimivo ponudbo. Še ena stran s ponudbo razni zadev, ki se jih da početi: http://www.thebestof.co.uk/hereford/events/74786.

IZLETI PO HEREFORDSHIRU

Hereford, očitno glavno mesto okrožja Herefordshire, ki je menda zadnje “nepokvarjeno” okrožje v Angliji (se strinjam… zelo “pravo” angleško je)

Ross-on-Wye, trgovsko mestece v bližini gozda Dean.

Hay-on-Wye, ki sem ga že večkrat omenjala. Tam lahko dobite tudi odličen, domači, iz ovčjega mleka narejen sladoled. Tako rekoč, na roke narejen ampak resno, resno dober.

Leominster, (izgovori se Lempster) tudi zelo lepo trgovsko mestece iz 7. stoletja, ima cerkev s tremi ladjami in stol, na katerega so privezali opravljivke, za kazen seveda. Ne zato, da bi ves dan poslušali “poročila”.

Potem je tu še Monmouth, Abergavenny, Kington, Kingston, Brecon…

PROTI VZHODU

Malo dalje naprej lahko obiščene Warwick z znamenitim Warwick Castle, kjer vidite cel historični performans z bojujočimi se vitezi in pravljičnimi princeskami.

Tam je tudi Shakespearovo mesto, Stratford-upon-Avon, kjer lahko veslate po reki, obiščete hišo njegove žene (prekrasen vrt), si ogledate način plovbe po reki vse do Londona. Ladje so namreč nizke in dolge (barges) in včasih so na določenih mesti morali zajeziti reko, da lahko ladjo “dvignejo” na višji nivo. Tem zaporam se reče Locks. Vsako mestece je pa tudi zelo dobro za shopping. V glavnem, če bi sama imela karavana ali potujoči dom, ne verjamem, da bi v kakem kampu ostala dlje kot eno noč.

PROTI JUGU

Ko zapustite Abergavenny ste na poti v južni Wales. Obiščite glavno valežansko mesto Cardiff, grad, v bližini je tudi muzej valežanskega življenja na prostem, St. Fagans ter manjša obalna mesteca. V Cardiffu so zanimive tudi arkade, ki so postavljene vzporedno in poimenovane po abecednem redu. Torej, prva ima ime, ki se začne na A, druga na B, itd. Vsaj tako je bilo, ko sem bila sama nazadnje tam, ga pa nenehno gradijo in obnavljajo.

Obiščete lahko tudi Bristol, ki je bližini mosta na reki Severn, potem Bath, ki je izjemno lepo in kar netipično angleško. Znano po rimskih termah ter “Bizarnem Obhodu” – skupina, katero vodjo komedijanti po Bathu in vam povedo razne zabavne in zanimive zgodbe.

Od tam si lahko ogledate mistično pokrajino Wiltshire, ki ima Stonehenge, Belega Konja (vrisanega v hrib), Salisbury s čudovito katedralo, Marlborough – lepo trgovsko mestece. itd.

Tu ste že na poti proti Londonu in lahko si greste pogledat safari park Longleat (ni poceni!!! A zelo zanimivo. Naj povem še to… v safari parku boste videli mnoge divje živali. Med njimi so seveda tudi opice, ki so izredno zabavne za pogledat, vendar lahko povzročijo precej škode na avtomobilu, saj znajo potrgat brisalce, itd. Če “preživite” opičji naskok, si lahko na avto prilepite nalepko “Preživel sem opice v Longleatu”).

V glavnem, dolgčas vam skorajda ne more biti.

Če imate seveda dovolj časa in sredstev, si lahko ogledate tudi Cornwall, ki je zelo poseben del Anglije. Sicer pa bi to raje priporočila za posebne počitnice. Je tudi precej mistična, obmorska pokrajina. Tam najdete tudi Eden Project, ki je izobraževalna fundacija za boljšo bodočnost. Sama arhitektura projekta je znanstvena fantastika, notri pa najdete raznorazne klime, botanične vrtove itd. itd. itd… Sama imam neomejeno karto, a še nisem uspela pogledat.

PROTI SEVERU

Prelepa pokrajina severnega Walesa, pa tudi drugo največje angleško mesto Brighton. Tam imajo ljudje zelo posebno narečje in jih je težko razumeti. Obiščite naravni park Brecon Beacons in na karkoli že naletite.

PA ŠE BOLJ VSAKDANJE ZADEVE

Seveda se je treba tudi hraniti in težko verjamem, da si boste v potujočem domu privoščili veliko obrokov v pubih in restavracijah. Zato nekaj o trgovinah in nakupih. V glavnem, splača se kupovat v velikih trgovinah. Od cenejših možnosti so tu TESCO, ASDA, LIDL, Morrisons. Malce dražji je Sainsbury’s potem pa pride še Waitrose. V teh trgovinah se dobi VSE. Hrano se splača kupovat na veliko (za družine), če pa ste bolj biološko in naravovarstveno osveščeni, pa kupujte ORGANIC (biološko pridelano). Waitrose ima bolj kvalitetno in temu tudi dražjo robo. Drugače pa na podeželju toplo priporočam tržnice in festivale hrane, pa tudi na kmetijah se mariskaj najde. Imeli bodo tudi razstavljene table ob cesti. Sploh jajca, če kupite “free range”, od kokoši, ki jih primerno hranijo in katere prosto tekajo po kmetiji, so izredno dobra. Da ne omenjam pogovorov z domačini, od katerih lahko marsikaj zveste, so pa tudi kar radovedni. Mnogo “kmetov” je tudi precej visoko na družbeni lestvici, a tega na prvi pogled ne boste videli. Kmetovanje v Angliji je dandnašnji že skoraj pravi luksuz in samo mi priseljenci, pa tudi tisti pri denarju, naseljujejo večja mesta, kot je London itd.

PYO (Pick Your Own) kmetije sem že omenjala. Tja greste pač nabrat svojo hrano, katero vam na izhodu stehtajo in zaračunajo. Je malce dražje kot v trgovinah, ker so pač zaloge manjše in začasne, ste pa lahko prepričani, da je hrana sveža in da ni dozorevala v skladiščih. Razlog za to pa je lahko tudi to, da kljub prepovedi, precej sadežev konča v trebuhih nabiralcev in tega vam pač ne morejo zaračunati. Prepovedi “žderanja” so povsod napisane, a so po različnih farmah tudi različno strogi.

Toliko za zdaj. Če se še kaj spomnim, bom dodala. Zdaj pa prosim vprašanja, da napišem še naslednji blog.