Takole, ljubi moji… malo moram narest pavze pri vsej tej blogariji. Včeraj sem namreč izvedela, da imam čez tri tedne izpit v šoli. Tak, par ur trajajoč izpit. Moram obvladat anatomijo, fizionomijo, vse telesne sisteme in njihovo delovanje, potem še vse o refleksologiji. Vse reflekse na stopalih in dlaneh, kako delujejo, zakaj tako delujejo, zakaj ne delujejo, kje so, kako medsebojno vplivajo… Poleg tega pa še vse o izvedbi terapije… od priprave prostora, same sebe, kako narediti, da je klientu udobno, kako mu vliti zaupanje, kako mu ali ji obdelati stopalca (to je še najlažje), kako komunicirati z zdravniki, kako funkcionira Forum za Holistične Terapije, kako deluje Refleksološka zbornica.. itd., itd. Mamma mia.. poleg tega še delam študije primerov, kjer je treba človeka analizirati, analizirati vse probleme, narediti najmanj 6 terapij in to vsako v “komercialnem času” (ne dlje od ene ure), opazovati napredek, opravljati konzultacije, narediti načrt terapije in predlogov za izpeljavo, vse to spisati, opisati, narisati, poslati voditeljici v pregled, nato še popravljati.
Pa ni še konec. Sicer sem 3 raziskovalne naloge že oddala in bila ocenjena (z odliko, da ponosno povem) in enkrat sem bila ocenjena pri praktičnem delu (tudi z odliko, kljub dvem napakam). A zdaj me čaka še ocenjevanje praktičnega dela še s strani ocenjevalcev s Foruma. Brr.. Doma sicer gre, tale refleksologija, ni blema, tudi če traja malo dlje, ker je zabavno.. pred tistimi s Foruma bom morala pa zelo profi to izpeljat. Pa tudi stranka ne bo nekdo, ki ga poznam, ampak bodo koga pripeljali s seboj. In na koncu moram še uredit portfolio, ki bo tudi moja podlaga za zaposlitev. Torej vse raziskovalne naloge in študije primerov spakirat v fascikel, skupaj z ocenjevalno knjigo in vsemi pripombami in opombami voditeljice in ocenjevalcev.
A na srečo je šolsko leto do sredine julija. Kar dolgo, kaj?
Torej kot vidite, bom bolj malo gor, bom bolj malo komentirala vaše bloge… a težko se bo temu upreti. Evo, danes naj bi se učila, pa stalno kukam na eDnevnik. Zdaj pa se moram res v rito brcnit in to krepko. Saj bom še kaj pokukala, normalno, tako kruta pa spet ne smem biti do sebe… a bolj poredko.
No, se kaj vidimo. Vam pa pošiljam nekaj “razglednic” z londonskega sprehoda. Tokrat ob severni obali Temze, kjer sem odkrivala potke ob reki, za katere nisem prej vedela. In zanimivosti, kot je na primer HTF bar (HTF = Hardest to Find bar in London).
Londonska panorama z druge strani reke
Tiček, ki gleda Gabriel’s Warf, mogoče je lačen, pa razmišlja o kosilu. Na mali plaži pa neki fantje igrajo odbojko. Samo se ne vidi dobro. Slikano s telefonom.
In še Tate Modern… sem jo končno dobila celo v fotko. Na drugi strani obale je to skoraj nemogoče.
Tale zmajček pa je nekoč bil “mejnik” med vzhodnim in zahodnim Londonom, oz. tu se prične okrožje Westminster.