Ja, tako je bilo danes. Sem imela “rašomon”. A poznate ta film od Akire Kurosawe? Ko kar nekaj ljudi vidi isto stvar in potem vsak o tem pove svojo zgodbo?

No, ko sem prišla v Pub, sem najprej naletela na Team Leaderko, ki se je ravno odpravljala domov. Omenila mi je, da so imeli včeraj (ko sem imela prosto) “staff meeting”. Od točk na dnevnem redu pa sta bili dve zelo pomembni:
1). “Vojna” med Maharajo Velikim in Bombončico
2). Ocena našega dela.

Pri “vojni” se je šlo za to, da se je MV  Bombončice v neki gužvi malček nerodno dotaknil in se je punca razburila, kar je dodatno razkurilo MV in sta se pričela obmetavat z besedami, dokler se ni vse končalo s hladno vojno. Ko je Don Korleone vzel zadevo v svoje roke. Pri oceni našega dela pa je šlo za to, da se imamo mogoče malček preveč fino in se kar preveč zabavamo. A je kaj narobe s tem? Sta morala bit pa Don Korleone in Mr Gay na nekem hudem sestanku, kjer so jima zaradi nečesa pač navili ušesa. Pa saj se ne sekiramo.

In ko se je Team Leaderka preoblačila in mi v samih spodnjicah pripovedovala o sestanku, je “vdrl” Mr Gay. Ima namreč neprekosljiv talent, da vpade kam točno v napačnem trenutku, ti prepreči pot ravno ko si natočil pivo in se naglo obrnil, tako da se vse zlije po tebi in njemu, se ti najde na poti ali “skoči” na točno tisto pivsko “pumpico”, katero si ravnokar mislil uporabit. Tak, malček štorast in zmeden je, ampak zelo zabaven. Team Leaderka je malček poskočila, nakar ji je Mr Gay rekel: “Pa joooooooj no, kaj pa tako skačeš. Sej sm itak peder in ene ženske spodnjice me že ne bodo spreobrnile! Ah!” je prefinjeno zamahnil z roko in odskakutal v klet po led. Legenda!

Potem sta mi še Supermen in Bombončica povedala svojo verzijo sestanka, kako je Don Korleone nadrl Supermena, da ne dela dobro, da se res preveč zabavamo… Seveda so se vsi neznansko hihitali in grem stavit, da se je Don Korleone le delal resnega. Med tem pa je prišel nazaj še Mr Gay in nama s Supermenom zelo resno namignil, naj prideva bliže. Malček me je zaskrbelo, saj je Mr Gay običajno kar ležeren, tokrat pa je zgledal mičkeno namrščen.

“Povedat vama moram nekaj,” je pomembno izjavil. Z Don Korleonom sva bila na managerskem sestanku in imam novo marketinško akcijo. Se spomnita prejšnje… Modre Ovce, ki smo jo imeli lani?”
“Bleh?” sem si mislila in rekla, da jaz pač ne, ker me še ni bilo tu.

“No, ni važno. Letošnja se imenuje “Three Feet”.” odgovori Mr Gay.

“Three Feet? Tri stopala? Kaj pa naj to zdaj pomeni?” sem ga vprašala.

“Ma ne tri stopala! Ti si preveč v tisti svoji refleksologiji! Feet kot merska enota (opomba: 1 foot = cca 30 cm). Takole gre. Ko gost vstopi, ga moraš že na razdalji 3ft “opaziti”, ga pritegniti, mu prodati pijačo. Tudi Pimms (opomba: angleška poletna pijača s sadjem) bomo od sedaj drugače stregli. Sicer pa je treba gostu nuditi čimveč “nepozabnih trenutkov”, če se lahko izrazim z besedami Področnega Managerja…”

“Nepozabnih trenutkov?” ga debelo pogledam. “Kaj pa naj to pomeni? Da si odpnem še par gumbov na srajci in zaplešem na šanku in pustim, da mi za modrc zatikajo bankovce?”

“Ma neeee,” se zareži. “Sicer pa bi lahko tudi jaz spustil hlače, pa bi videla, kdo bi prodal več pijače,” mi reče. “Ne, to je samo tako mišljeno, da pač goste zabavaš, si z njimi prijazna itd… ne da strežeš s kislo faco, ko da se ti res ne da biti tam in da bi vsakogar, ki naroči pivo, kar oklofutala okrog ušes.”

No, to mi je bilo že bolj jasno. Sicer pa to itak počnem. In se pozna tudi na napitnini. Moj današnji dosežek = 4 GBP od ene stranke. Bombončica pa je vse to slišala in mi čez čas prinesla neko vizitko, katero je našla na mizi.

“Evo, tu imaš, če rabiš novo službo” mi jo je vrgla na pult.

Ogledam si mali kartonček na kateremu piše “Gentlemen’s Club” in zasledim še besedici, “exclusive” in “discreet”. Aha, tu smo dakle. Bombončici se zahvalim in rečem, da bom najprej natrenirala “nepozabne trenutke” kar v pubu, potem se grem pa vdinjat v Gentlemen’s Club.

In tako je to šlo. Supermen je pridno nagajal in nas spravljal v smeh (stranke pa tudi, ko so opazovale njegove potegavščine), dokler mi ni v nekem trenutku namignil na udobne klopce v kotu, češ da tam pa nekdo spi. Skomignem z rameni in vestno obvestim nadrejenega, torej Mr Geya.

In on lepo odmiglja z ritko do kota in tipa mrtvo hladno zvrne s klopce na tla, ga prime za noge in ga po tleh zvleče ven iz puba. Nato zapre vrata, si pomane roke in mirno dela dalje. Midva s Supermenom pa se lomiva od smeha. Ej, tale naš Mr Gey je težka faca. Sem zelo vesela, da ga niso premestili v drugi pub, kot si sam želi, ker je vedno v nekem konfliktu z Don Korleonom (kdo pa ni). Sicer pa ima Supermen čudno navado, da mi vedno kaj pripoveduje v svojem jeziku (mislim, da je punjabi). Sploh priljubljen izrek pa je “Kishen is closed, no more shikkin.” kar nam običajno sporočijo iz kuhinje. Ali pa “Ticket to Hollywood”, kar si je stalno prepeval Maharaja Veliki. Ma, od zdaj naj bo kar samo Maharaja, če že onega drugega kličem Supermen. Tako mi je v nekem trenutku nekaj govoril in začel razlagati (sem bila ravno na blagajni in sem ga samo na pol poslušala), kako “nishta” pri njh pomeni “NIČ”.

Zastrigla sem z ušesi: “Kaj praviš? Še enkrat ponovi to besedo!”
“Nishta!” reče. In me malo debelo pogleda. “Zakaj pa?”

“Ja mislim… pa ne mi rečt, da imate v tvojem jeziku isto besedo kot je hrvaška… NIŠTA! Nič. Isto se sliši isto pomeni!”

“A res?” me začudeno pogleda. “Tudi pri vas se tako reče?”. Ej ti ga zlomka. Ajd, slovanski jeziki pa to… najdeš podobne besede ali pomene. Samo, da pa obstajajo takšne besede v totalno drugačnem jeziku, s totalno drugega konca sveta… je pa čisto neverjetno.. Oz. Je verjetno. Indo-evropski jezik. Ostanki.

Nato smo imeli naval Italijanov: “Ali boste prikazovali tekmo med Rangerji in Fiorentino?” so spraševali. Ja bomo.. smo rekli in prodali ful enega Guinnessa. In tekma se je pričela. Da ne govorim o italijanskem temperamentu… kako so skakali, preklinjali, koliko je bilo tistega “vafankulo” in “kaco duro” in te stvari.. Spominjali so me na štiri Badum-Badume, ko pod nogami izgubijo črtico in na veliko nakladajao in se razburjajo. Prav zabavno jih je bilo gledat. Žal pa so zmagali Rangersi, tako da so se potem malček bolj pridušeno razburjali. Po fuzbalu pa so šli vsi domov, tako da smo zaprli že kar zgodaj.

* * *

Zdaj sem pa doma. Kopalnica in skret še vedno usrana in zamašena. Če jutri ne bo zrihtano, grem kar s šotorom kampirat v bližnji park. Ima lepo urejene javne skrete, čeprav zelo majhne.

Nisem pa povedala, da “lovimo” dva zvodnika! Joj, to je šele razburljivo! V ponedeljek mi je Don Korleone pokazal dva čudaška tipa, ki sta dolge ure sedela ob oknu in gledala ven, da se jima je že skoraj nos prilepil na šipo. Ni mi bilo jasno, kaj je zunaj tako zanimivega, razen običajne ponedeljkove gneče, pa mi je Don Korleone razložil, da sta zvodnika in da nadzorujeta svoj teren. Hm? Ničesar čudnega nisem opazila, nič pomanjkljivo oblečenih predrznih ženskic, ki bi postopale po vogalih…

“Ne, to se drugače dela,” mi razloži Don Korleone. “Vidiš tistega tipa s kapico ob kiosku? Tega je nekdo najel za kak BJ ali kaj podobnega.. 150 GBP na uro za BJ (BlowJob, za nepoučene… ali uradno “felatio”). Mlajši ko je, dražje je. Zrihtata pa ti lahko kar hočeš.”

“Bljak, ogabno.. pa saj sta pedofila potem?!?!!!! Kako ju sploh lahko trpiš v pubu? Tistih klošarjev pa ne spuščaš not, ker smo kao “bolj ta fini” pub?” sem se razburila.

“Ššššššššššššššššššš.. ne deri se tako, no!” mi reče. “Toleriram ju, ker pomagamo policiji, da jih dobi. Poglej tistega frajerja, ki posluša iPod.. tisto je policaj!”

“U mater.. a res?” se čudim. Je pa res razburljivo. Kot v filmu. Oči skoraj ne morem odmaknit od ogabnežev. Vsake toliko eden od njiju vstane in izgine nekam ven, pa se vrne čez kakih 10 minut. Opazujem še množico ljudi zunaj, da preizkusim, če sem se česa naučila iz knjig o Sherlocku Holmesu. Skoraj pozabim, da sem za šankom in da kar trije potrpežljivo čakajo na pijačo. V glavi pa se mi vrtijo filmčki takšni in drugačni. V enem sem celo glavna igralka, katero zvodnika želita prepričat, da bi delala zanju, jaz pa ju “pripeljem” točno policiji v roke! (ja vem.. lahko bi že malo odrasla… hihihi).