HALOWEEN PO SLUŽBENI DOLŽNOSTI

OPOZORILO: Slike lahko povzročijo nočne more….

Sem se že pohvalila, da imam novo službo? Oziroma, dodatno. Moja prijateljica, namreč, je prevzela nek duhovni center, ga preuredila po svoje in v njem naštimala tudi terapevtsko sobico. In me povabila k sodelovanju, seveda. Ker pa zaenkrat še nimamo dovlj strank in ker je vse še kar v štartu, ji pomagam tudi na recepciji. In se učim … ja učim… ker nekoč bom imela svoj terapevtski center (ali kakor koli že hočete to poimenovat) tudi jaz in za prmej bom rabila tudi dobre recepcioniste.

No, duhovni center je nekaj, o čemer sama nimam preveč pojma. Tu so ljudje, ki obvladajo Tarot, pa ljudje ki znajo komunicirati z dušami umrlih, pa ljudje ki meditirajo… In ko se ti ljudje med sabo pogovarjajo, jih jaz debelo gledam in si mislim, da nimam pojma, kdo je tu malo “ku-ku” in kdo je “ta zaresen”. Pa sem se hitro naučila. Ker sem firbec in ker svoje delo jemljem resno, sem si mislila, da bi morala tudi o teh stvareh malo več vedeti. Ker… nimam pojma, kaj je trans medium, kaj je trans zdravljenje, kaj je psihometrija.. in podobne reči. Pa bomo tem pisala kdaj drugič.
Včeraj naj bi končala z delom ob 17:00, kot se spodobi za normalen delovni dan. Pa mi je bilo žal šefice, ki je morala sama organizirat vse za Haloween Circle. Circle ali Krog je tedensko srečanje skupine ljudi, ki se želijo duhovno razvijati. Sedijo v veliki sobi v krogu in meditirajo, potem pa se pogovarjajo o tem, kaj med meditacijo doživljajo. Šefica jih vodi in sčasoma poglablja meditacijo. Ampak Haloweenski krog je bil malo drugačen.


Moja Haloweenska prezentacija
Tisto v sredini je kristalni vlažilec zraka, ki spreminja barve in je bil odličen za to temo. Krempljasti kozarci.

Kot prvo, smo se morali namaškarati v zombije, čarovnice in podobne spake. Sem upala, da bom na hitro pripravila švedski bife in odšla domov (pot je dolga… smo namreč izven Londona oz. čisto nekje na robu). Pa je Šefica ukazala, že po čarovniško naštimana, da ni šans… naj kar vzamem šminko in se napacam.

Šefica: “Če ne ostaneš in se ne napraviš, si odpuščena…. in ti bom zastrupila sok!”

Kaj sem hotela.. zgrabila sem črno barvico in kot mali otrok čečkala okrog oči. Prebarvala sem še obrvi in jih združila nad nosom. Bela barva je bila premalo “mazljiva”, tako da sem bila bolj lisasta po obrazu. Potem sem si preko ustnic potegnila črto, tja nekam do konca čeljusti in narisala šive. Pa je bila grozljivka. In ker nisem imela nič primernega obleči, sem si enostavno preko glave potegnila ovratnik od puloverja. Saj, na fotkah se ne ve…


Zuzzu Monster

In tako so počasi prikolovratili še ostali, ki pridejo vsak ponedeljek. Malo smo prigriznili in nazdravili, se pohecali.. in nekatere čarovnice so opravile tudi shopping v trgovini.


Naša izložba
Prigrizek
Čarovnice v shoppingu

In potem smo šli gor v Učilnico in se vsedli v polkrog. Šefica je vodila skupinsko meditacijo, v kateri smo morali priti skozi labirint, najti sredino in se spustiti v Podzemlje. Tam nas je na reki pričakal čolnar, ki je bil za vsakega nekdo drug. Žal meni meditacija ni uspela, ker sem se nalezla nekega suhega kašlja in sem se le s težavo zadrževala, da ne kašljam in motim drugih. Pa sem tiščala zaprte oči in poslušala zvoke okrog sebe. Ženska poleg mene je nežno vzdihnila ene parkrat…  Potem smo povedali, kaj se nam je dogajalo. Nekateri so bili v solzah, saj so na čolnu srečali nekoga, ki jim je drag in je zdaj v Duhu (kot pravijo spiritualisti). Ženska ki je vzdihovala, je povedala, da je bil na čolnu en zelo seksi Indijanec in da sta seksala. Videti je bila zardela in ji je bilo zelo vroče. Sredi huronskega smeha smo ji povedali, da smo ji v bistvu fouš.In nato je napočil čas, da gremo na pokopališče. Waltham Abbey je bila nekoč ogromna opatija od katere je ostala le cerkvica in nekaj zidov na ozemlju, ki sedaj služi kot park. Sicer pa se je na tem ozemlju odvijala zgodovina britancev, še pred Vilijamom osvajalcem. Tu je namreč živel kralj Harold, menda Danec in Viking po rodu. Na tem ozemlju je bila tudi bitka Vikingov s prvimi Normani, ki so z Osvajalcem stopili na britanski otok (potem, ko so zmagali pri Hastingsu, seveda). In Harold je moral krono prepustiti Vilijamu – ni čudno, saj je izgubil glavo. Kasneje je bila ta opatija pod varstvom kraljice in še posebej je bila ljuba Matildi, ki se je borila za angleško krono s svojim stricem Stephenom.

Ustavili smo se pred zelo starim pubom in se odločali, ali bi šli na eno pivo. Ali več. Saj potem je lažje menda videt duhove. Padle so šale spiritualistov na to temo, saj je “spirit” v angleščini tako duh/duša, kot tudi žgana alkoholna pijača…

Nek moški, ki je tudi medium, se je hecal: “Gin is my favourite spirit”. In s tem ciljal na to, da imajo mnogi mediji neko dušo ali entiteto, ki se občasno naseli v njihovo telo in prenaša sporočila, dostikrat pa jih imajo tudi več. In seveda Gin… ki je tako pijača kot tudi neke vrste arabski duh, ki uresničuje želje (se spomnite Aladinove svetilke).

Ko smo tako hodili po temi, smo gledali za duhovi. Nekateri v skupini so zaznavali nekakšne vizije vikingov. Sicer pa smo se bolj ali manj zafrkavali. Ob nekem zidu nas je ena ženska iz skupine povabila, naj položimo roke nanj. Menda iz njega izhaja nekakšna toplina. In tako smo stali, kot ob zidu Solza v Jeruzalemu. A priznati moram, da je res nekaj migotalo tam okrog in da je bilo v zidu čutiti neko vibracijo. Dlani so kar nekako otrpnile in potem tudi roke, vse do komolca. Ker sem v teh stvareh še “nedolžna”, sem raje odstranila svoje tačke z zidu in se odmaknila. Sem šla raje fotkat. Kar se je dalo, v tisti temi.


Čarovnice pred Cerkvijo

Srečali smo kar nekaj sprehajalcev, naleteli na zelo simpatično mlado psičko, ki je moji Šefici razsula metlo in preplašili nekaj netopirjev pod mostom. Potem smo na nekem mestu, za katerega so moji spiritualisti določili, da je primerno, opravili še zaključno meditacijo, ki je bila tudi kar zanimiva. V detajle se ne bom spuščala, saj je to treba doživet, sicer se sliši kot nakladanje.


Le kaj je ušpičila… 
Na koncu smo se vrnili v naš center in nadaljevali s hrano in pijačo, kar je po obisku pokopališča še kako teknilo.Povedali smo tudi par o prazniku Haloween, ki je zelo star (še poganski) in se je nekoč imenoval Samhain. To je bil praznik, ko se poletje prelevi v zimo, ko so pridelki pobrani in spravljeni za ozimnico – od tu tudi buče, in ko so duše umrlih najbližje zemlji in nas pridejo pozdravit. Praznik je imel enak, če ne skoraj večji pomen od praznika Yule (zimski solsticij oz. danes Božič). Seveda mi to poznamo kot praznih Vseh Svetih. Haloween je skrajšano od Halows Evening. Takrat se prižgejo svečke ali lučke, da dušam umrlih pokažemo kje smo ter da jih sprejemamo, pozdravljamo, mislimo nanje in da se le-te v miru vrnejo v svoje domovanje. Nekako so duše umrlih na Zahodu zamenjali s čarovnicami (o ja, teh je bilo veliko pečenih na žaru) in zombiji. Otroci hodijo od hiše do hiše in prosijo za Tricks or Treat (običajno so to sladkarije, katerih smo mi imeli celo košaro na pultu), kar je nekakšen ostanek tega, da če dušam ne odpreš vrat in jih pogostiš, ti bodo nagajale. Zato so tudi otroci namaškarani v razne zombije in čarovnice.


Zombiji pred vrati
Zombi eyes… 
Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s