Tale blog je posvečen moji prijateljici, ki ima rada RETRO. Sem ji mislila poslat preko e-maila, pa se bojim, da bi ji zaštopala računalnik. Seveda ste vabljeni tudi vsi drugi, ki vas zanimajo te reči.

Fotke so nastale, ko sem se prejšnjo nedeljo med enournim odmorom sprehodila po Spitalfieldski tržnici v bližini Liverpool Street postaje.

Tam najdete zanimive trgovinice in restavracije, kafiče in umetniške štande, kjer se prodaja vse živo, od umetniških slik in izdelkov, oblačil, modnih pritiklin, hrane, specialitet, obrtnih izdelkov.

Tole je del izložbe moje absolutno najljubše trgovinice v Londonu, v kateri bi definitivno Kojotka, pa tudi vsi ostali škratoljubi, dol padli. Ko prideš notri, je kot da bi se znašel v čisto drugem in čisto pravljičnem svetu. Vse visi vsepovsod, polno enega kiča, ampak takega ljubkega, zanimivih vil in škratov in vseh ostalih pravljičnih bitij, poljubljajočih se rib, novoletnih okraskov iz stekla v obliki morskih živali (steklene meduze, itd..). Lastnika sta dva fanta, Avstralca in njun psiček, ki spi pod pultom. Fotkanje je strogo prepovedano, tako da sem tole slikala na umeten zoom, bolj od daleč. Sicer se pa trgovinica imenuje QUEENS in je trenutno zaradi obnovitvenih del odprta samo ob nedeljah.

 

Vsaka torbica na tej sliki, je narejena iz ENE SAME ZADRGE. Pa če verjamete ali ne. Jaz nisem in sem šla ene tri preverit. In je res.. Samo kje za vraga dobijo tako dolge šlice, mi ni čisto jasno, ker nekatere torbe so kar ogromne. In vsako se da tudi odpret. Samo se potem lahko zavozlaš v vsej tisti zadrgi.

 

Njami! Tole so pa, mislim, “Triffles”. Zdrobljeni piškoti, vanilijeva krema, smetana, jagode in mandljevi lističi. Pa ne me ubit… saj vem, da bo poletje prehitro tu, da bi pravočasno shujšale 😀

IN KONČNO TO O ČEMER SEM VAS OBVESTILA V NASLOVU:

Trgovinica z retro stvarmi. Od puloverčkov za čajnike, radiev kot iz risanke o Kremenčkovih, ipd. Ima pa tudi pohištvo iz druge roke. Večinoma 50-ta do 70-ta leta. O cenah vam pa raje ne govorim. Tele drobnjarije niso drage, pohištvo pa.. ja, kar.

Takole pa zgleda notri:

 

Tole je pa en tak fini prestol za počivanje

 

In še klet trgovine – taka prava rumpl kamra, kamor te mirno spustijo brkljat:


No, tole je malo zamegljeno, ampak so mi bili ful všeč teli fončki. Vedno sem rada obračala tele številčnice. Na tistih bakelitnih telefonih pa sploh, ko tako fino klika, ko se vrti.

Pa se odpravimo ven. Še nekaj pohištva pred trgovino, potem pa še ena zelo luštna trgovinica na vogalu. Taka starinska, urejena tudi znotraj čisto po viktorijansko. Imajo pa še staro mesarsko rezalnico, ki jo vrtiš še na roke. Evo slikce.

Viseči fotelji – nisem čisto prepričana, če bi držalo. Sploh ker je gor na veliko napisano, da se nikar ne vsedaj.

To je trgovinica na voglu.. se ne vidi prav dobro.. spodaj pa mesoreznica na ročni pogon.

Podporni okraski na Spitalfields Marketu… zaradi katerih sem skoaj podrla štand z oljčnimi drevesci (ker sem spet gledala vse povsod, samo ne predse).

In še moja prva Sinagoga, ki sem jo kdaj videla v življenju.