…SEKSALA, NAMREČ

Nekako je nanesla tale tema preko nekega komentarja, potem pa me je še malček spodbudila Kaisa. Gre pa za NESEKSANJE, kot ste že lahko razbrali iz naslova. Namreč, verjeli ali ne, so tudi ljudje (poleg menihov), ki se odločijo, da pač ne bodo seksali. Med drugim je tudi nastalo celo gibanje za seksualno abstinenco pred poroko in začuda je med njimi veliko mladih. Med seboj se razpoznavajo s posebnimi prstani (sicer versko pogojeno, pa čeprav). Ker me je matralo, zakaj so ljudje tako obsedeni s tem, zakaj MORAJO seksat, zakaj te ta želja po seksu tako vrže iz tira in ali se je res ne da nadzorovati, sem naredila triletni eksperiment. Pa da povem malo več.

Doma smo bili do seksa vedno odprti in ni da ne bi dovolj vedela ali bila obremenjena z neko moralnostjo, religioznostjo ali čim podobnim. Celo Kama Sutro in Leksikon seksologije smo imeli doma, katero je mama kupila, ko je menila, da sva s sestro dovolj stari za te stvari. In tudi se ni bil problem z njima (oz. mamo, oče je bil večinoma v tujini) o čemerkoli v zvezi s spolnostjo pogovarjat. Spomnim se, da s(m)o občasno v hiši imeli tudi Start – takratni ekvivalent Playboya, samo, če se prav spomnim, precej boljši. Vem, da sem kot najstnica zelo rada brala erotične zgodbe, ki so jih tam objavljali. Ker so mi bile tako skrivnostne. Iz njih je nekaj velo, česar nisem razumela, a mi je burilo domišljijo. Tako sem prišla do zaključka, da mora biti seks nekaj res posebnega.

Ko sem prvič videla Cosmopolitan, sem bila na obisku pri sestri. Vrgla mi ga je v roke, ker sem hotela nekaj brati v banji, in mi v smehu rekla: “Na, tu imaš priročnik za prostitutke.” Eh? Potem sem začela brati razne članke v njem – kako tipa zapeljati, ga zadovoljiti, kaj mu delati, z roko, z usti.. kako se obleči, da bi mu takoj stopil, kako se našminkati, da bi mu takoj stopil,… bla-bla-bla…

Odraščala sem med napol divjimi pobalini na malem otoku kot ena od pobalinov (deklet ni bilo preveč na spregled, ker so jih doma “trenirali” za gospodinje.. dokler jih ne “predajo” v zakon, potem se pa itak več ne “pozna”, kot mi je rekla ena poročena ženska z otoka – v tujini). Puberteto sem spremljala precej bolj s fantovške strani, kot pa sem razumela svojo lastno. Seksalo pa se je tam vse vprek. Sploh poleti. Določene turistke so prihajale na počitnice ravno zato, da se malo pozabavajo z “žrebci”, ki pa so ta naziv nosili s ponosom in ga tudi večinoma upravičili. Poročene domačinke pa so se zabavale s sosedi, medtem ko je gospod mož lovil turistke. Pošteno, ni kaj! Lahko bi povedala marsikatero zabavno zgodbico o tem, kako se ob 4 zjutraj trese vsak grm. In kako je moja mala sestra hotela poklicat rešilca, ker je pri sosedih ena ženska orgazmično vreščala pri vseh odprtih oknih, da je odmevalo po celi vasi.

Meni pa to seksanje vsevprek nikdar ni potegnilo. Sicer glede tega res nimam predsodkov, a sem se držala tega, kar mi je enkrat, tako “mimogrede” navrgel oče. “Stori, kar res čutiš, da bi rada storila. A uporabljaj glavo.” In tako sem mogoče malo preveč uporabljala glavo. Ne me narobe razumet. V seksu zelo uživam in se tudi čisto prepustim, samo mirno lahko zdržim brez, dokler ne dobim tistega, kar mi res paše. Me ne “meče” in se ne podrejam svojim nagonom. Ali pa sem en tak self-control freak. Ne vem. Še vedno raziskujem. Ne čakam na pravega, ne iščem neke hude romantike. Sveča na mizi med kozarcema z vinom, držanje za roke in strmenje v oči z vrtnico v zobeh? Ne, to meni ne potegne. Vedno pa sem se čudila, kako se mnogi ne morejo obvladat, tudi če vedo, da bodo posledice katastrofalne. To mi ni bilo nikakor jasno. Spraševala sem se, kaj je to tako močno v njih, da se temu ne morejo upret. Sem si pa želela, da bi kdaj srečala moškega, ki bi me spravil do tega, da se ne bi mogla obvladovat.

In danes? Ne boste verjeli. Imam kar nekaj MOŠKIH prijateljev, ki NE seksajo. Radi bi, a ne kar tako. Eden je izredno inteligenten, profesionalen plesalec, piše poezijo, bivši “vunbacitelj”, ki je delal z znanimi londonskimi imeni. Postaven, umirjen, strasten in inteligenten. Z veliko smisla za humor. A vseeno depresiven, ker pravi, da išče žensko z možgani, s srcem, s čustvi. Ne takšno, ki se želi biti z njim zato, ker ji lahko nudi brezplačne plesne vaje (vključno z maratonsko horizontalno salso) in je poleg tega čuval znano manekenko. Seveda, veliko deklet je (kot tudi sama opažam v pubu), ki spustijo svoje tangice že na “živjo, kaj piješ” (če jih sploh nosijo, seveda oz. če že same ne naskočijo kar takoj), in za katere fantje pravijo, da imajo kilometraže (pazi, kak poniževalen izraz) do lune in nazaj.

Potem je tu drugi frend, španski anglež… tako fejst za pogledat, da se še jaz obliznem, pa ne padam ravno na “fejst  tipe”. Tudi ni seksal že 3 leta in noče… hoče žensko, s katero se lahko tudi kdaj pogovori. S katero se lahko sprosti in uživa. Tudi če se nič ne dogaja. Ki bi znala uživati brez razkazovanja nazadnje kupljenih cunj in na novo pridobljenega fejst tipa prijateljicam, samo zato, da ji bodo nevoščljive.

Pa en potapljač.. kateremu tudi nič ne manjka.. pred par leti se je razšel od ženske, katero je imel zelo rad. In noče teh spominov pokvariti s seksom kar tako.. brez pomena.

Ne mislim moralizirat. Se je že zgodilo, da sem imela “special frienda”, kar pa NI “fuck buddy”, kot temu pravijo Angleži. Nisva seksala – on ni hotel, ker je zanj seks nekaj, kar je nadgradnja neke zveze z žensko. Tako kot je poroka. Ali pa JE poroka. Sva si pa bila zelo blizu, se crkljala, poljubljala, objeta gledala filme ali kaj podobnega, se veliko pogovarjala. Bila sva zelo sproščena eden z drugim. A nisva si želela “zveze”, ki bi bila težavna in nemogoča že zaradi načina življenja in poklicnih zahtev, razlikah v pojmovanjih, kulturah, itd. Tu ni bilo obljub, planiranja bodočnosti, sanjanja o “NAJINEM”. Uživala sva v vsakem skupnem trenutku in se nisva obremenjevala s tem, kolikokrat na dan ali teden je predpisano seksat. Nikdar nisva vedela, ali se morda ne vidiva zadnjič, zato sva to izkoristila. Priznati pa moram, da je pa to bil prvi tip, ki me je skoraj spravil ob pamet in to samo z dotikom, tako da se mi je zdelo, da niti seks teh občutkov ne bi dosegel.

A sem tudi na tem področju zelo izbirčna. Tipa dam vedno pod mikroskop. In če že enkrat imam ljubimca, imam samo enega. Ne morem danes z enim, jutri z drugim, celo med “zdajšnjim” in “naslednjim” si moram dati kar precej časa, vsaj mesec dni ali celo več. Če se že odločim za zvezo, me ne mika, da bi skakala čez plot. Ker želim najin odnos, tudi seksualni, graditi, se učiti, spoznati njega, sebe, razumeti in skupaj rasti. Če pa me že zamika kdo drug, pa to partnerju najprej odkrito povem, ker želim vedeti od kod ta želja izvira in razčistiti probleme v najini zvezi. In če ne gre drugače, zvezo razdrem. Raje tipa prizadenem s tem, da mu povem resnico, kot pa da ga mučim s slutnjami, ugibanji in lažmi, ki itak prej ali slej pridejo na dan. Prizadet bo v vsakem primeru. Z resnico ali lažjo. Lahko pa čisto mirno zdržim tudi BREZ. Zagotovo vem, da tri leta, ker sem to že storila. In to v letih, ko bi me moralo najbolj razganjati. Zdaj pa imam občutek, da mi ta zmožnost, zdržati brez, daje celo neko nadmoč. Drugih ne obsojam. Ne vem kaj jih žene, ne vem kaj jih daje, a me zanima in se rada o tem pogovarjam, ker se tudi tako učim o človeški naravi.

Sicer pa vidim to tako.. lahko raztrosim svojo seksualno energijo vsepovprek, ali pa jo skoncentriram in “uporabim” z nekom, ki bo to razumel, cenil in .. ahem.. znal to izkoristiti namesto da si samo “prazni jajca”. Pomislite na kajenje… razvada sama je brez veze, odvisnost, čista “avtomatika”, cigaret za cigaretom.. a če se nekaj časa vzdržiš (tudi namenoma), potem pa si dovoliš SAMO ENO cigareto.. kaj ne boš iz tega naredil(-a) cel uživaški ritual? Nekoč je nekdo primerjal željo po seksu z željo po hrani. Ko začutite malček lakote, greste takoj v McDonalds na “hitri fiks” ali pa raje malček počakate, da poiščete primerno restavracijo, v kateri boste uživali od naročanja, predjeti, glavne jedi, sladice.. tudi tiste kavice na koncu.. in ko vam bo okus po tej hrani ostal še dolga leta.. ko vas bo celo kak vonj, ki zaplava v zraku spomnil na tisti večer?

Na kratko.. mene je precej težko v posteljo spravit, a ko sem enkrat tam je pa ju-hu-hu. Razlika med “having sex” in “making love”, kot temu pravijo po angleško, se mi zdi ogromna. To mi je res nekaj neverjetnega in posebnega, če se s tipom začutim, če je prisotna tista čudna kemija, ki te čisto začara in ponese nekam v višave. Če tip zna v meni prebuditi tudi kaj, česar sama o sebi nisem vedela. Me spraviti v brezumje. Tega pa ne more kar tako na horuk. Rada imam umetnost osvajanja in zavajanja, stimulirati mi mora tudi možgane, ne samo telo. Včasih razmišljam o tistih časih, ko so moški ponoreli že, če je izpod krila pokukal gol ženski gleženj ali malček več zapestja. Ko so morali odpenjati na stotine gumbov, da so lahko prišli do spodnjih plasti oblačil in že to jih je čisto vzburilo. Ko je v zraku bila tista napetost skrite ljubezni… ki pa se itak ne more skriti. Če mi kdo kar reče, da bi seksal z mano in če sem za stvar (opažam, da je to vedno bolj normalno in vsakdanje) mi kar “dol pade”. Zato tudi rada vidim, da se tipu ljubi malček potrudit za to, da zna uporabit nekaj domišljije, da me “zakuri”, da mi vzbudi radovednost, čeprav mi je takoj jasno, za kaj gre… In zato ne padam na prve žoge. Tisti, ki hoče samo seksat, ima več kot dovolj izbire. Jaz pa rabim precej več.

* * *

Še nekaj, kar sem pred časom dala nekomu v komentar, ker mi je bilo tako luštno:

Girls are like
apples on trees. The best
ones are at the top of the tree.
The boys don’t want to reach for
the good ones because they are afraid
of falling and getting hurt. Instead, they
just get the rotten apples from the ground
that aren’t as good, but easy. So the apples
at the top think something is wrong with
them, when in reality, they’re amazing.
They just have to wait for the right
boy to come along, the one
who’s brave enough
to climb
all the way
to the top
of the tree.

(in še prevod: Dekleta so kot jabolka na drevesu. Najboljša so na vrhu drevesa. Fantje ne segajo po dobrih, ker se bojijo padcev in bolečine. Namesto tega, poberejo le gnila jabolka s tal, ki niso tako dobra, se jih pa lažje dobi. Zato jabolka na vrhu drevesa mislijo, da je nekaj narobe z njimi, v resnici pa so čudovita. Samo počakati morajo na pravega fanta, da pride mimo – na tistega, ki ima dovolj poguma.)