ZADNJI DAN ALKOHOLA

Na Londonski podzemni! Ja, od danes se na londonski podzemni ne bo smelo več piti alkoholnih pijač. Povsod bodo policaji, ki bodo pazili, da iz kakega žepa ne štrli kaka Smirnoff steklenica (katere malo manjka). Tudi pijane na vlakih bodo bolj trdo prijeli. Novi londonski župan, Boris Johnson (metloglavec, mu rečem – zakaj, si poglejte na slikci v temle blogu), se je odločil stopit na prste vse bolj razširjenemu vandalizmu z noži in ostalim. Mularija je postala izredno nevarna. Ja, tudi tisti lušni mali, ki imajo komaj kakih 8 let. Nekateri služijo več kot jaz ali ti s preprodajo mamil po svoji osnovni šoli. Fantje imajo bizno!

A Londončani ne bi bili Londončani, če ne bi tega zadnjega dne zažurirali. Po internetu in od ust do ušes se je kot blisk širila novica, da bo na vlakih podzemne žur. Pričakovali so 10.000 pijanih ljudi na Circle Line (ki vozi v krog okoli centralnega Londona). Ker včeraj nisem uspela prebrati tistih brezplačnih časopisov, sem o tem vedela prav toliko, kot o ceni kitajskega zelja v Novi Zelandiji. V sredo se je zrušil železniški most, sekundo preden je podenj zapeljal vlak. In je bila štala s prevozi. Dobro, da sem imela prosto.

Tudi v pubu ni o žurki nihče razglabljal – mi nismo vedeli, gostje pa niso govorili. Sicer pa je bilo itak neverjetno tiho in mirno. Okrog puba so postavili zidarski oder in Don Korelone se je vrnil s krajšega dopusta, kamor je šel obiskat svojo zelo bolno mamo. Edino, kar je bilo bolj nenavadno, so bile policijske zasedbe na cesti okrog postaje. In tako so ves dan po malem kapljali ljudje. Bombončica mi je težila, naj jo pustim streči. Prepričala me je, da jo “natreniram” za strežbo. Meni je prav. Gostom je zelo simpatična, izredno je brihtna, prijazna, pa tudi hitro se uči. Zakaj je ne bi ponucali, saj kot pobiralka kozarcev ne bo dolgo ostala pri nas. In škoda bi jo bilo izgubiti, saj imamo zaradi nje kar nekaj več stalnih strank. Ja.. pravi Don Korleone, da je pomembno, da zna angleško. Dobro. Da pa ona govori kot policaj iz komedije “Allo, Allo”. Pa sem ga prepričevala, da je to ljudem zelo simpatično, a je rekel, da so taka pač pravila firme. No, dobro. Mene zabava, če jo učim mojstrstva točenja piva. Sploh v “tihih urah” imam kaj početi. In ona se zabava, ker se bolje počuti.

Naš Superman pa si je depiliral roke. Groooooza!!!!!!! Pa sploh ni ne vem kako hudo kosmat. Mogoče zato, da bi lahko nosil kratke rokave, kajti pravilo je, da morajo moški nositi črne srajce z dolgimi rokavi. In da se kocine ne smejo videti. Samo izgleda pa tako smešno. Sem mu rekla, da je kot baba.. in da imam še jaz več kocin na rokah, kot on. Ko sem ga vprašala, če si je “snel” tudi ljubavni tepih (na prsih), mi ni hotel odgovoriti. Ker vem, da se je pravkar ločil, sem ga drezala, če ima mlado punco. Čudil se je, zakaj. Ker zrela ženska (recimo, njegovih let) ne bi zahtevala od svojega tipa, da je kot Ken od Barbike, ali kdo, ki izgleda, kot da mu še niso zrasle sramne dlake. Ampak bi raje imela pravega dedca.. z ljubavnim tepihom in vsem kar zraven paše.

Ciljala sem, seveda, na Bombončico. Čeprav mi je le ta samo par dni prej povedala, da je prekinila s svojim francoskim fantom (a-HA!!!). V naslednji minuti pa me je vlekla za roko: “Joj, pridi, ti nekoga pokažem.. mojega novega prijatelja.. ful je luškan.. joooj.. je že šel…” in je šla brat SMS, ki ji ga je poslal. Malo je bila razočarana, ker ga nisem videla. Ko sem ji hudomišno namignila, da sem menila, da je to Superman, se je hudo razburila… da to pa ne, da ji gre ful na živce tako ogovarjanje, da ona pa nikdar ne bi s kom iz službe.. itd. itd. itd. Ja, naša Bombončica je res izjemno srčkana in luštkana, a ko ji stopiš na žulj se pokaže pravi francosko-afriško (ali karibski) temperamnet. Postane prava tigrica. Saj, saj.. najhujši strupi in najboljši parfumi so vedno v malih flaškah, kajne. Me ima pa tale naša mala kar za neko zaupnico… hm.. pa sem verjetno v letih njene mame. Mi kar malo toplo stori pri srcu, sploh ko pomislim, da je moja polsestra le eno leto ali dve mlajša od nje.

Tako je minil dan in se je prevesil v večer. Malo sem osuplo pogledala, ko sta v pub vstopila Gorila in Mačka. Torej, tip oblečen v kosmatega King Konga in punca, oblečena v Cat Woman. In še en, nenamaškaran tip. Postrežem in jih vprašam, kaj se dogaja, da so tako namaškarani. Pa mi povejo za “party na postaji in vlakih”. Malček me je zaskrbelo, da še domov ne bom mogla, pa so me potolažili, da so zaprli samo podzemno železnico, tiste običajne pa ne.. Huh!!! sem si potegnila z roko preko čela.

Potem so pričeli kapljati prvi ranjenci. Ena punca, kateri so po obrazu tekle solze. Ker se je po nesreči, v tisti gužvi obregnila ob eno punco. Fant tiste punce pa je razumel, da se je v njegovo dekle obregnil (na neprimeren način) tip tiste prve punce. In sta oba dobila po buči. Tako da smo led, zavit v prtičke, kar veselo razdajali naokrog. Potem je prišel še Don Korleone (ki je oddremal par kitic v pisarni, kar na tleh, ker je 4 dni prebil ob mami v bolnici in ni nič spal) in rekel, da mu poročajo iz okoliških pubov, da so jih policaji zaprli že ob 19:00 ker je tekla kri v potokih. Brrr.. in temu se reče žurka?

Končno smo zbrcali še zadnje “žurerje” iz puba in malček sem se bala, kaj bo na postaji. Pa je bila skrb odveč. Policija je namreč pred vhod postavila ogromno ograjo, s “špriklami” debelimi kot človeška roka, kjer so pustili ravno tolikšno odprtino, da je šel skozi normalno “velik in širok” odrasli. Stražilo pa jih je tisto odprtinico vsaj 15 in še nekaj, kateri so stali bolj na razdalji. Postaja pa je bila prazna. Na hitro so me zaslišali, če imam kaj alkohola pri sebi, a ker nisem bila videti pijana in ker sem razložila, da delam v pubu, so me spustili naprej.

Palec na nogi me pa danes ni prav nič bolel. Pred dvemi tedni sem šla namreč na en pregled k podijatru, ker sem se ustrašila nekih belo-rumenih lis na nohtu palca na nogi. Da so kake gljivice ali mikoza… pa ni. Rekel mi je, da sem morala nekam tako zadeti s palcem, da mi je privzdignilo noht in se je “odlepil”. Da se nazaj zalepil ne bo. Da ga ne smem striči ampak piliti in to vodoravno. Kriza.. joj kakšen dolgčas! Potem je ugotovil, da imam rahlo vraščen noht. In je nekaj odščipnil. Potem mi je rekel, da se zna zgoditi, da me bo nekaj dni bolelo. Bolelo me je samo v ponedeljek in to tako grozno, da nisem mogla nič. Jesti, spati, srati, hoditi, še če sem pihnila na palec, sem skoraj padla v nezavest od bolečine. A naslednji dan je bilo bolje, tretji dan pa me je samo še malo srbelo-bolelo. Četrti dan me ni več bolelo, a se je palec precej pordečil (okrog nohta), tik ob nohtu pa je postalo belo. Spominjalo me je na en ogromen mozolj. Pač, sem pustila. Danes pa sem to stvar potipala in je bila kot balon. Mehko. Kot da je not tekočina. Ma kaj, kot da je.. kar je. Shit.. pa da ne bom še kake gangrene fasala in mi bodo rezali noht na nogi. Kaj naredim? Ja nič.. če je tam odvečna tekočina, jo je treba spravit ven.

Razkužim škarjice (že za refleksologijo moram uporabljati antiseptične gele in mokre robčke) in preščipnem kožo, tam kjer vem, da me ne bo bolelo. Uaaa.. kak gnus.. ven se vlije neka svetlo rjava, gosta tekočina. In je teklo in teklo.. pa še kri zraven. Vonja ni bilo. Popivnam z antiseptičnimi robčki in iztisnem ves tisti gnus ven. Potem ovijem z velikimi flajštri. Da se ne okuži. In poskusim hoditi naokrog. Ne boli. Niti ne srbi več. Ok.. rešila sem svoj palec. Upam. Sicer grem pa v ponedeljek k zdravniku, potem pa tožim podijatra. Itak rabim keš za počitnice, pa zakaj se ne bi tega polotila na ameriški način.. 😀

Evo, zdaj pa spat pa jutri v nov dan.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s