Po novem odkrivam severni Wales, ki je kot iz slikanice. Pod goro Snowdon (najvišja britanska gora, 1085m nadmorske višine) so čudovite dolinice in jezerca, mala mesteca in vasi… kot iz slikanice. Seveda to niso gore, kot so naše Alpe… ni špičastih, strmih kamnitih vrhov, s snežnimi kapami. Ne, tu je vse valovito. In v bližini je tudi morje z lepimi rivierami in veliko peska (sploh, ko je oseka), galebi itd.

Vožnja s precej udobnim vlakom traja malo več kot 3 ure iz Londona. In kar začuti se, ko prideš v Wales. Pa ne samo zato, ker so postaje napisane v valežanskem jeziku in marsikatere besede sploh ne znam prebrat. Tudi pokrajina je malo drugačna, hiške in vasice prav tako… No, bom raje ob slikah več povedala.

Slikano je iz vlaka, zato se vidijo odsevi. Takole smo prispeli v Wales… in se večino poti vozili ob morju na desni in hribih na levi, mimo karavanskih naselij. To so taki statični “karavani”, ki jih ljudje uporabljajo kot vikende na morju. Čeprav na zunaj niso nič posebnega, znajo biti znotraj izredno lepo urejeni in udobni.

Kljub oblačnemu vremenu so bili razgledi čudoviti. Vse je bilo nekako romantično, malce mračnjaško, letargično… a čudovito. Ujela sem tudi ladjo duhov, že zdavnaj nasedlo in rjavečo na sipinah. Del poti pa me je spremljala tudi leteča gos.

V ozadju sami hotelčki, na desni zabaviščni pomol in na hribu žičnica, s katero se pelješ na vrh hriba Orme. Menda najstarejša in najdaljša žičnica v Britaniji. Zdaj imamo sredi Londona tudi žičnico, ki vas prepelje preko reke. Narejeno za Olimpijske igre, ne vem pa, če bo ostalo.

 To je pomol, sicer… in spodaj jadrnica pod hribom Orme…

Golobička čaka na golobčka.. morda tistega, ki zgoraj širi krila v nebesni modrini. Potem je sledila vožnja z žičnico, v odprtih kabinah, na vrh hriba Orme. Spodaj pogled na pomol iz kabine. Med vožnjo sem slikala predvsem filmčke, tako da če se komu ljubi, naj si pogleda enega od njih.

In še video iz žičnice –  najdaljše, ali najstarejše, ali.. ma ne vem.. že pozabila, je pa pravgotovo NAJ. Ok.. našla.. najdaljša žičnica v Veliki Britaniji na gori Great Orme. Potem pa mi je zmanjkalo baterije na telefonu… Ker sem snemala video. Več o tem.

In še najmanjša hiška v Veliki Britaniji (ne, to nisem jaz na fotki). Tako micene hiške imajo tudi v Pragi, gori ob gradu (Zlata ulička). Na žalost je bila tale mala hiška že zaprta, tako da sem jo lahko gledala le od zunaj.

Naslednji dan so bili na vrsti hribi. Iz vasi Llanberis vozi gorska železnica prav na vrh Snowdona, najvišje gore britanskega otočja. Kot sem ugotovila malo kasneje, ko so bile na voljo karte le za ob 16:30 (zadnji vlak gre nazaj uro kasneje), imajo železnice tudi okrog jezera. Pokrajina tam okoli je bila dih jemajoča. Počutila sem se, malo tudi zaradi vremena, kot da sem sredi Srednje Zemlje iz Gospodarja Prstanov.

Postaja Llanberis pod Snowdonom

Vlakec že pridno sopiha in se pripravlja na vzpon. Ker se pač nisem vozila, vam pokažem slikico z interneta. Vir dobite, če kliknete na sliko. Pa še link do spletnih strani, ki vam povedo o gorskih poteh na Snowdon, če bi kdo želel zlesti nanj – za podalpce je to mala malica! Snowdonia link.

Potem pa so mi gušte delali še paragliderji – letalci s padali. Ko sem jih opazovala, kako se umirjeno spuščajo s hriba, so me skoraj hipnotizirali. Blazno si želim takole leteti. Nekoč sem sicer poskusila in me je zagrabilo… ob priložnosti prav gotovo poletim!

Skrilavec, temno sivi, ploščati in precej trden kamen, je tukaj zelo čislan. Uporabljajo ga tako pri gradnji, kot tudi za razne izdelke.

Predvsem pa mi je bilo všeč, kako s skrilavcem naredijo ograje. Enostavno ga pozložijo. Zidič je prav tako narejen iz skrilavca.

Tu pa pravzaprav prepuščam vam, da si napasete oči… jezero, pokrajina, vreme, vzdušje… ma prekrasno in prečudovito… je treba doživet

Stolp na hribčku je ostanek srednjeveškega gradu, zgrajenega nekje v 13. stoletju. Očitno je imel precej pomembno stražno funkcijo. Od njega je ostal samo tale stolp. Spodaj vlakec ob jezeru.

Nad jezerom je tudi čudovita bolnica za delavce v kamnolomu (ali rudniku… mislim da oni uporabljajo kar isto besedo za oboje.. oziroma sem slišala omenjat tako rudnik, kot kamnolom). In od tam prekrasen razgled na jezero in okolico. Upam, da tega ne bo pohopsala kaka korporacija in to spremenila v fensi hotel, ker je prav lepo tako kot je. Sicer pa bi jaz tam takoj imela kliniko za komplementarno in integrirano medicino… v takem miru in naravi in tišini!

Nato še obisk gradu… oziroma stolpa

Snowdonu pa obljubim, da se bova še videla… ko pridem na vrh! Tokrat pač ni uspelo. Sem pa zato obiskala dva gradova, opis sledi! 😀