Ko sem bila še čisto majhna, mi je mama kupila knjigo v angleščini o medvedku, ki se je skril v veliko škatlo. Ki jo je voznik kamiona naložil “naglavačke”. Ko se je kamion ustavil, se je škatla skotalila ven in medvedek je končno prilezel na plan. Ko je ves navdušen pritekel domov, je mamici takole razložil:

"Mamma, mamma, I went to town, inside, outside upside down!"
 (Mama, mama, šel sem v mesto, znotraj, zunaj in "naglavačke")*
-*Bernstain Bears-

V filmu Društvo mrtvih pesnikov učitelj nagovori učence, naj stopijo na mizo, da vidijo svet iz drugačne perspektive. Kot otrok sem na igralih rada visela z glavo navzdol, ker mi je bil svet tako drugačen in bolj zanimiv. Takrat je bila noč pravzaprav sonce, ki je šlo spat in se je pokrilo s temno odejo. In ker sveti tako močno, presveti tudi odejo skozi male luknjice v tkanini, kar mi vidimo kot zvezdice. Kasneje sem rada gledala okrog sebe stoječ na rokah, z nogami prislonjenimi ob steno (ne v javnosti, seveda).

Pred leti sem tudi brala o frizerju, ki frizira stranke “naglavačke”. Lepo ležeš na neko ležišče in te pripnejo z varnostnimi pasovi, potem pa posteljo obrnejo tako da ti glava visi navzdol (in seveda lasje tudi). Striženje je menda opravljeno zelo hitro, da ti ne zleze vsa kri v glavo. Stranke pa zadovoljne.. menda zelo.

Nekoč, med jogo, ki sva jo obiskovali skupaj z nosečo prijateljico, smo stali na glavi. Tudi ona, v 9. mesecu nosečnosti. Potem je odšla na WC. Ko se je vrnila, je mirno vprašala, če bi jo kdo odpeljal v bolnišnico, ker ji je odtekla voda. Torej, imamo zdaj otroka, ki je takorekoč rojen “naglavačke”.

Potem sem v momentu pomanjkanja inspiracije kliknila na gubmek SU (Stumble Upon – odlična stvar za prebujanje inspiracije) in vrglo me je na neko stran, kjer so prikazovali lončke za rože, ki jih obesiš s stropa…. ampak rože rastejo navzdol. To se mi je zdela tako imenitna ideja, da sem šla takoj naročit en lonček, da ga preizkusim.

Namreč, zelo rada imam zelišča in če bi imela svoje stanovanje, bi po kuhinji viseli šopi posušenih zelišč, dišavnic, rožic itd. S temle na glavo obrnjenim lončkom pa imam namesto šopkov suhih rastlin lahko kar žive, frišne… dehteče! In ekola.. zdaj se moja bazilika navaja na spremembo gravitacije. Upam, da ji bo všeč, ker nameravam takole obesiti tudi rožmarin.