Ko sem pred časom pospravljala sobo, sem našla “domačo nalogo”, ki sem jo delala za študij za klinično reflekso-terapijo. Prevedem in prepišem, morda komu pride prav. Sicer pa posvečam tole vsem, ki se tako ali drugače vztrajno borite za svoje zdravje.

Kdo je bil Constantine Hering

Rojen je bil v Nemčiji, 1. 1. 1800, v mestu Oshatz. Študiral je medicino na Kirurški Akademiji v Dresdenu. Kasneje je obiskoval triletno Leipziško Univerzo kjer je bil asistent dr. Robbiju, antagonistu homeopatije.

Hering je dokončal Robbijevo delo o homeopatiji in postal eden od najvplivnejših proponentov homeopatije.

V letih 1827-1833 je saksonski kralj poslal Heringa na Paramaribo, Surinam, da bi izpeljal zoološke in botanične raziskave. Ko pa sta se s kraljem sprla glede objave Heringovih raziskav, je Hering dal odpoved in ostal na Surinamu kot zdravnik. Osredotočil se je na homeopatska zdravila in pošiljal svoje najdbe Hahnemanu v Pariz in Stapfu v Nemčijo. Leta 1833 je emigriral v Ameriko in leta 1848 ustanovil Hahnemannovo Medicinsko Fakulteto v Pennsylvaniji. Dandanašnji pa Heringa poznamo kot očeta homeopatije.

HERINGOV ZAKON ZDRAVLJENJA

Od zgoraj navzdol
Od znotraj navzven
Od bolj pomembnih organov do manj pomembnih,
Simptomi izginjajo obratno od kronološkega zaporedja pojavljanja.

Heringov zakon zdravljenja nam pomaga slediti napredovanju zdravljenja ter ugotavljati, če zdravljenje napreduje v pravi smeri.

Od zgoraj navzdol

Za zdravljenje moramo biti najprej umsko pripravljeni na to, da lahko ozdravimo (um – glava). Biti moramo pozitivno naravnani in ne smemo dvomiti v samozdravilno sposobnost telesa. Zdravljenje se tako premika iz duhovne, v mentalno, čustveno in fizično raven. Fizično lahko najprej občutimo glavobole, nato bolečino v ramenih in hrbtu in končno se nam lahko “dogaja” na dlaneh in stopalih, preden popolnoma ozdravimo.

Od znotraj navzven

Zdravljenje se prične znotraj telesa, v bolj življenjsko pomembnih organih in se pomika navzven, proti manj življenjsko pomemnih organom. Fizično lahko oseba izkusi težave na ledvicah ali v trebuhu, kar lahko povzroči alergije ali druge težave na koži (akne, mozolji, potenje, rdečica, ipd.). Zunanji simptomi ne bodo izginili, dokler notranji organi ne bodo ozdravljeni. In naj omenimo še enkrat, za zdravljenje in vse kar le-to prinaša (proces) je treba biti mentalno in čustveno pripravljen (v srcu in glavi – oba zelo življenjsko pomembna organa).

Od bolj življenjsko pomembnih organov k manj življensko pomembnim organom

V kitajski medicini so življenjsko pomembni organi povezani z občuti, kar pomeni, da so ti občutki lahko del zdravljenja. Nekdo ima lahko težave z ledvicami, tako se bo tudi zdravljenje najprej pričelo v ledvicah, se premaknilo v sečnik – morda kot infekcija sečnika, ki se bo pokazala kot cistitis in boleče/pekoče uriniranje. Ko ti simptomi izginejo, bo oseba ozdravljena.

Simptomi izginjajo obratno od kronološkega zaporedja pojavljanja.

V zgornjem primeru bo oseba najprej začutila pekoče uriniranje, kar bo naznanilo težave s sečnikom in posledično z ledvicami (če bomo težave s sečnikom zanemarili). Težave z uriniranjem smo najprej opazili/začutili, ne da bi se zavedali, da imamo težave z ledvicami. Ker pa se je simptom bolečega/pekočega uriniranja pojavil kot zadnji, bo tudi izginil kot zadnji. Torej, ko bomo ozdravili sečnik in ledvice. Če ima kdo slab zadah iz ust, ki nakazuje na težave z želodcem, je to prvi simptom, ki ga opazimo, izginil pa bo zadnji. In ponovno, duhovni, mentalni in čustveni proces deluje po istem zaporedju. Ko prvič opazimo simptom (boleče uriniranje, slab zadah), lahko ZAČUTIMO skrb, ki bo izginila, ko bomo popolnoma ozdravljeni. Ko se zavemo, da smo bolni, o bolezni bolj RAZMIŠLJAMO, nato pa, ko bolezen bolj spoznamo in razumemo, se se usmerimo na POZITIVNO RAZMIŠLJANJE oz. VERO v ozdravljenje.

ZDRAVILNA KRIZA oz. REAKCIJA NA ZDRAVLJENJE (Herxheimerjeva reakcija)

Vsaka bolezen ali bolezensko stanje ima svoj vzrok. Ne postanemo bolni ali se nalezemo bolezni ampak naše telo reagira na nekaj in nas opozori tako, da zboli. Da uspešno odpravimo bolezen, moramo najprej odkriti in odpraviti vzrok (“korenino bolezni”). Naše telo “govori” s simptomi, ki izražajo njegovo namero, da ozdravi. Simptomi so “besede”, ki jih telo uporablja, da nam pove, da je z njim nekaj narobe in da se trudi, da bi ozdravilo, a potrebuje našo pomoč. Simptomi NISO vzrok bolezni, čeprav jih z raznimi tretmaji lahko zmanjšamo, a to še vedno ne bo odpravilo vzroka.

Bolezen je odgovor telesa na napačno ravnanje z njim ali na napačen tretma. Telo se trudi, da bi nas obdržalo pri življenju tako, da nas z boleznijo opozori na napačno ravnanje z njim. Bolezen je nekaj kot alarm – “Stop! Če ne nehaš tako ravnati z mano, dvignem roke in ti neham pomagati pri samozdravljenju!”. Celice se odzivajo na stres s patološkimi spremembami, ki telesu omogočajo, da vzdržuje homeostazo med trajanjem stresa. To povzroči tudi spremembe na tkivih v telesu, kar se odrazi kot bolezen, kot zunanja manifestacija interne kompenzacije stresa. Dokler vzroka ne odpravimo, se bodo simptomi in bolezensko stanje pojavljali v različnih oblikah.

Zdravljenje

Ko enkrat odkrijemo vzrok in uporabimo različne terapije (medicinske in/ali komplementarne/alternativne), se prične proces zdravljenja. Telo prične odpravljati toksične ostanke, ki so se v njemu nabirali z leti. Ko se zdravljenje prične in se zmanjšuje vsebnost strupov, se skladno s tem povečuje tudi življenjska energija, ki prične obnavljati življenjsko pomembne organe. To lahko povzroči začasno poslabšanje. Z drugimi besedami, lahko se počutimo slabše, preden nam bo šlo na bolje.
Simptomi krize zdravljenja se lahko pojavijo kot glavoboli, pogostejše in bolj obilno uriniranje in izločanje, lahko se pojavi nervoza, lišaji na koži, lahko nam teče iz nosa, ipd. Vse to kaže, da je telo pričelo s procesom zdravljenja, kar lahko primerjamo s spomladanskim čiščenjem hiše, ko iz nje vržemo ogromno smeti in predmetov, katerim je že davno potekel rok uporabe, preden pa hiša izgleda kot nova, je seveda veliko bolj razmetana in razsuta.
Med krizo zdravljenja vsi telesni sistemi tesno sodelujejo, kot team, da izločijo vse možne strupene ostanke in pričnejo z regeneracijo. Simptomi krize zdravljenja so lahko identični z začetnimi simptomi bolezni, a razlika je v eliminaciji – procesu čiščenja in prečiščevanja. Simptomi so lahko med krizo zdravljenja celo močnejši, kot med kronično boleznijo, so pa začasni in potrebni.
Med zdravilno krizo je zelo pomembno, da ne skušamo omiliti simptomov z zdravili, saj bomo tako zmotili proces “spomladanskega čiščenja” v našem telesu.

S tem hočem povedati, da se je treba paziti vseh tistih zdravil, ki nam jih NI predpisal zdravnik… recimo aspirini proti glavobolom, ki jih dobimo kar v lekarni brez recepta… Zdravila, ki vam jih predpiše zdravnik ter postopki, ki vam jih lahko “predpiše” komplementarni/alternativni terapevt so tista, ki pomagajo zdravljenju, vse, kar pa sami lahko dodate, pa ni potrebno.

Če se zdravite medicinsko IN alternativno, se prepričajte, da so komplementarne/alternativne terapije komplementarne z medicinskimi, saj imajo medicinske terapije VEDNO prednost. Komplementarne/alternativne terapije lahko zelo pomagajo, a nikakor vam ne bi smel noben terapevt preprečevati ali svetovati, da prenehate jemati zdravila. Če je terapija uspešna, bodo tudi zdravniki opazili napredek in zmanjšali vnos zdravil ali pa uskladili terapijo z vašim zdravstvenim stanjem.

Med zdravilno krizo je zelo pomembno, da pijemo zelo veliko VODE, saj s tem pomagamo telesu izprati vso “svinjarijo” iz telesa. Potrebujemo tudi veliko počitka, ker tako pomagamo telesu, da porabi vso razpoložljivo energijo za zdravljenje. Razumeti moramo tudi, da moramo biti pozitivno naravnani in da je neprijetno stanje, v katerem se nahajamo, le začasno in je znak, da se bomo kmalu počutili veliko bolje.

Včasih je kriza zdravljenja kot “učinek čebule”. Imamo “bolezenske” sloje, ki jih moramo odstraniti. Vsak odstranjeni sloj mičkeno bolj popravi naše bolezensko stanje. To velja še posebej za kronična obolenja in čas, ki ga potrebuje za odpravo vzroka, korak po korak. Razumeti moramo, da če se je neka bolezen oz. vzroki zanjo “nabirala” več let, je ne bomo odpravili čez noč. Kriza največkrat pride takrat, ko se počutimo najbolje in je naš energetski nivo najvišji. Takrat je telo najbolje pripravljeno za “spomladansko čiščenje” (saj tudi hiše ne pospravljate tako temeljito, kadar ste z energijo na dnu), saj ima vse potrebno pri roki – moč, energijo, voljo…

Obratni proces – retrakcija

Drugi del zdravilne krize je obratni proces. Narediti moramo revizijo vsakega koraka, ki ga je telo naredilo med zdravljenje, da vidimo, kako je prišlo do trenutnega bolezenskega stanja ali bolezni. Med obratnim procesom “vžgemo” spomin telesa (ja, tudi celice imajo svoj spomin). Zdravilna kriza lahko prebudi minula stanja ali osebne težave, katere smo že pozabili, lahko začutimo bolečine na mestih, kjer smo bili nekoč ranjeni ali se poškodovali, a smo to takrat zanemarili. Telo se bo s tem ukvarjalo med zdravilno krizo in jih dokončno “poštimalo”. Telo se bo spomnilo vseh poškodb in časov, ko smo ga zanemarjali v obratni smeri (glej Heringov zakon ozdravljenja). To imenujemo RETRAKCIJA. Razlika je v tem, da telo simptome prepozna, jih obdela in odpravi. Običajno imamo skriti čut ali občutek (šesti čut), da je celoten proces za nas blagodejen in naraven.

Simptomi so lahko zelohudi in ljudje imamo potrebo, da jih “izničimo” ali ublažimo, zato se zatečemo k vsem možnim zdravilom. Simptomi lahko vključujejo fizične reakcije na koži, lišaji, akne, mozolji, slabost, glavobole, zaspanost, splošna utrujenost, zaprtje, driska, prehlad, infekcije v ušesih, ipd. Zdravilna kriza redkokdaj traja dlje kot tri dni, a včasih se zgodi, da traja tudi po kak teden ali dlje, odvisno od bolezni same in koliko časa jo imamo. Kadar nam teče iz nosa ali imamo katar v grlu, so to znaki, da telo odpravlja svinjarijo iz telesa… to preprečevati je isto, kot če bi vse vreče s smetmi znosili nazaj v našo čisto hišo. Na ta način bi kompromitirali imunski sistem in naslednjič, ko bi zboleli, bi telo imelo zmanjšane sposobnosti samo-zdravljenja.

Simptomi zdravilne krize

Ni nujno, da boste med zdravilno krizo občutili prav vse simptome.. lahko bo tudi samo eden. Kriza bo lahko trajala par ur ali nekaj dni.

glavoboli
pogostejše in povečano uriniranje in izločanje
vetrovi
zaspanost
vrtoglavica
slabost
kožni lišaji
nenavadna utrujenost
nemirnost
zaprtje
driska
prehlad
ušesna vnetja
teče iz nosa
akne, mozolji
znižan krvni pritisk
anksioznost
spremembe počutja
močna čustva (jeza, obup, žalost, strah…)
krči
bolečine
nespečnost
zablokirani sinusi
vročica (manjša)
srbečica
nelagodnost
itd..

Kaj početi za zmanjšanje učinkov zdravilne krize

lahka hrana (nizko/brez proteinska, še posebej po tretmajih)
ogromno vode
počitek
zmanjšati stres na minimum
pozitivna naravnanost
izogibanje zdravilom iz lekarne (brez recepta)
zdrava hrana (sadje, zelenjava)
veliko spanja (zmanjšajte uporabo računalnika, gledanja televizije)
telovadba / fizična aktivnost (povečuje cirkulacijo in s tem odpravo strupov iz telesa)
vaje za dihanje
sproščanje
meditacija
preživljanje časa v naravi, kolikor je le mogoče