ROMANJE V MISTIČNI NEOLITIK: STONEHENGE & AVESBURY

Čudovito sončne nedelje pač ne moreš preživeti med štirimi stenami, tudi med stotimi stenami londonskih stavb, med katere prodirajo sončni žarki, ne. Je bilo treba na deželo, med valovite zelene griče, drevesa s čudovitimi vejami, senene kroge in prastare kamne, ki me vsakič znova navdušijo, začudijo, šepetajo v veter prastare besede, katerih ne razumem, a jih čutim tam nekje med srcem in želodcem… Kamni, ki enkrat svetli, prijazni, drugič temni, skrivnostni… Kamni, ki med svoje špranje lovijo sončne in mesečne žarke.

Veliko sem izvedela ta dan. O kultu sonca in meseca, ki so ga praznovali v davnini. Sonce je bilo moško, mogočno, agresivno… ni se mu mogoče umakniti. Sončev kamni so bili navpični, falični, pokončni, strumni. Dan je bil čas, ko so moški lovili, se bojevali, preživljali čas skupaj, popravljali svoja bivališča, jih utrjevali.

Luna je bila  ženska, nežnejša, milejša… Mehka svetloba lune je srebrno obrisala oblike. Luna in ženske so tesno povezane že z mensturalnim ciklusom, nosečnostjo (10 luninih mesecev)… ponoči je mir, narava in ljudje spijo, se ljubijo, oplajajo. Noč je čas za pogled v globino duše, vase, za molitev, meditacijo. Lunini kamni so v obliki mehkega romboida, pastile, ženskega spolovila (“žemljasti”). So vodoravni in ležijo poprek na moških kamnih v perfektnem ravnovesju. Dajejo jim dodatno čvrstost, da se ne prevrnejo, držijo jih dobro vkopane v zemljo.

Glavni kamen v Stonehengeu ponazarja združitev sonca in lune, za katera je veljalo, da sta si nasprotnika in zato se ne pojavljata hkrati na nebu. Tudi plemena, ki so pripadala kultu sonca ali lune, so si bila med sabo sovražna. Stonehenge naj bi oboje združil. Ob določenem času v letu se skozi okence, ki ga tvorijo kamniti krogi okoli glavnega kamna, pojavi sonce, malo više nad tem okencem pa luna.

Na to temo je napisan odličen roman, ki upošteva vsa do sedaj znana zgodovinska in arheološka dejstva, in je odlično branje, katerega priporočam vsakomur, ki je ali pa namerava obiskati Stonehenge. Naslov dela je, seveda, Stonehenge, avtor pa Bernard Cornwell. Roman je domišljijski, a ponuja dodatno dimenzijo pri ogledovanju tega nenavadnega, čudnega, če ne celo čudežnega spomenika.

Krogi ali “henge” so bili prvotno izdelani iz lesenih debel, kasneje iz kamnov, ki so postavljeni po nekih astronomskih pravilih. Pojavljajo se večinoma na področju severo zahodne Evrope, kjer smo do sedaj nekako razumevali, da so bili ljudje bolj “nazadnjaški” od Mediterana, kjer se je razvila civilizacija. A morda pa temu le ni bilo tako.

Orodje, ki je bilo na voljo, so bile sekire, izdelane iz kremena, škrilavca ali jelenjih rogov, ki so služili tudi kot neke vrste motike za kopanje rova okrog kamnitega kroga. Zemlja na tem področju je iz bele krede, apnenčasta in le po vrhu ima nekaj zemlje, na kateri raste trava.  V tistem času so bili na tem področju gosti gozdovi. Okrog Stonehengea so tumulusi, ali grobne gomile, kjer so bili pokopani tedanji velikaši. Gomile so bile prekrite z apnencom in so bile takrat zelo bele, danes pa so skoraj “naravno čudo”, saj na njih rastejo rastline, ki jih ne najdete drugje v okolici. Tam so tudi neki insekti, katerih tudi ni najti drugje. Gomil se niti kmetje skozi stoletja niso pritikali, tako da so res imele možnost razviti čisto svojo floro in favno.

Na koncu obiska se je bilo treba od hladnega, a še kar prijetnega vetra, pogreti s kavico… ugotovila sem, da je tam vladavina drozgov, zelo lačnih, ki so pogumno kradli drobtinice z miz. Medtem, ko sem srebala svojo kavo, sem občudovala njihovo čudovito perje, posuto z zlatimi pikami in na koncu kril obrobljeno z zlatim robom, medtem ko se temno perje satenasto preliva iz temno zelene v modro, črno in spet na zeleno.

Avesburyjski krog je nekih 40km stran od Stonehengea in je eden od največjih kamnitih krogov. Znotraj velikega kroga je še nekaj manjših, menda astronomsko postavljenih. Vasica, ki se nahaja tam, je tudi izredno lepa in vse naokrog je čutiti mir in neko umirjeno energijo. Kamni pač niso tako lepo oblikovani, so pa ženski in moški postavljeni eden poleg drugega.

Več naj vam pa povedo fotografije. Jaz grem brat roman…. dokler sem še pod vtisom.

Advertisements

2 responses to “ROMANJE V MISTIČNI NEOLITIK: STONEHENGE & AVESBURY

Komentarji so zaprti.