Jabolko na dan menda drži zdravnika stran. Ja, ja.. vsi se strinjamo, da so jabolka izredno zdrava. In če samo pomislim kako lepo rdečelična so in kako dišijo, se mi pocedijo sline. Pa ni bilo vedno tako. Dokler sem živela v Sloveniji, sem se na vso moč silila jesti jabolka, nad katerimi so vsi tako vzdihovali. Prav silila sem se, da prežvečim tista močnata jabolka, ki ti kar razpadajo v ustih. Ne glede na to, kje sem jih kupovala (žal največkrat v trgovinah).

Včasih se je dalo v sezoni na tržnicah dobiti tudi bolj sočna jabolka. Tista prava, hrustljava, dišeča. In kadar sem bila kje, kjer so rasle jablane, sem jih prav rada rabutala. Sem se učila, da so res najboljša tista, z veje utrgana. Ker naš prehranjevalni sistem deluje na prav čuden način, v sodelovanju z naravo. Namreč v jabolku, ki visi na veji, se pretakajo življenjski sokovi drevesa, na katerem raste. So polni nekih encimov (sem zdaj pozabila točno, kako in kaj, tako da me ne za jezik vlečt – povem, kot se spomnim trenutno). In ko tako rdijo ta jabolka na vejah, naši možgani pošiljajo v telo razna sporočila… naj se nam začnejo cedit sline, naj se prično proizvajat spet neki encimi v slini… Dokler ne iztegnemo roke, pograbimo tisto jabolko in vgriznemo vanj. Potem se encimi svežega jabolka premešajo s tistimi v naši slini in to je super duper za zdravje in veselje.

No, ampak jabolka, ki jih prodajajo po trgovinah, tista, z nalepko II. klasa, čemerno ždijo v svojih škatlah in košarah in so bolj brezencimna. In tako sem nekoč postala precej huda, ker nisem in nisem našla sočnih jabolk.. le tista močnata, pa sem pocukala prodajalko ali dve v Maksimarketu za rokav:

“Gospodična, a mi prosim poveste, zakaj pri nas nikdar ne najdem sadja in zelenjave I. klase? Zakaj imamo vedno samo II. klaso?”

Gospodična se je začudeno spogledala s sodelavko in obe sta prav čudno skomigali z rameni in se praskali po glavi. Pa sem prosila, če me usmerita proti ta glavni gospodični, ki nadzira vse to. In sem vprašala še njo. Pa se je nekaj migoljila, da pri nas pač prve klase ni in pika. Sem se morala zadovoljiti z računalnikom vrste Jabolko (Apple), ki mi je zelo prirasel k srcu. Sploh, ker ni nikdar potreboval “dohtarja” in je vedno tekel kot urica. Je tudi meni prihranil veliko živcev in denarja, ki sem ga potem uspešno porabila na drugem računalniku, ki ni z istega drevesa in je nenehno oboleval za nekimi virusi, kihal in kašljal. Hja no.. še dobro, da sta bila dva.

In potem pridem lepo v Veliko Britanijo. V deželo, kjer naj bi non stop padal dež in bilo oblačno in hladno. Ampak, tukaj raste vse! Sadje, zelenjava, rastlinje, tropsko, evropsko, kontinentalno, kakršno hočeš! Vse se najde. Čisto zares. In tako sem poskusila njihova jabolka. Pa so bila tako dobra! Hrustljava, sočna, da je kar špricalo, ko ugrizneš. Sladka! Dišeča. Kupovala sem jih pri turku na štandu blizu moje hiše. Pa toliko vrst so jih imeli.

Nekje sem prebrala, da so najboljša tista, vrste Braeburn. Razlog sem že pozabila, ampak ime sem si zapomnila. Pa sem ciljala na Braeburne. In so mi resnično še najbolj všeč. Nekako najbolj sveža po okusu. Ne glede kje jih kupim. V bio trgovini (kjer so bolj mala, krmežljava, a vseeno dobra) ali bližnjem megamarketu, kjer so zavita v celofan, ušminkana v nulo in prav tako odličnega okusa.

V petek sem se odpravljala na izlet z vlakom in sem si šla kupit sadje za mojo triurno vožnjo. Tudi braeburn jabolka. Ne vem zakaj so obtičala v moji torbi vse do ponedeljka. Je bilo druge robe dosti in knjiga je bila preveč zanimiva, da bi se imela čas ukvarjati z žvečenjem. A včeraj jih lepo potegnem iz torbe in se mi oko ustavi na nalepki (bom napisala tako, kot je na fotki, le prevedeno).

“Marks & Spencers – Solate, sadje in zelenjava
Braeburn jabolka – sladka in hrustljava

Dežela izvora: SLOVENIJA

KLASA I. – 4802

Velikost: 70/75mm

…itd”

Na ti ga! Evo, kam gre prva klasa. Pa še braeburn. A mi lahko kdo pove, se dandanašnji dobi pri nas tole? In so fina, sočna in hrustljava (angleži bi tista močnata prinesli nazaj in zahtevali vračilo denarja). Zdaj sem pohrustala enega, pa mi paše kar še eden, da me odžeja.