Sposojeno s Facebook strani mojega učitelja Mauricia Kruchika, svetovno znanega refleksoterapevta in doule, specializiranega za refleksoterapijo za materinstvo, pri katerem sem imela tudi čast in veliko veselje študirati Kruchikovo metodo.
V maternici se pogovarjata dvojčka. Eden vpraša drugega:
– Ali verjameš v življenje po rojstvu?
– Seveda! Zagotovo nekaj obstaja po rojstvu. Mogoče sva tu samo zato, ker se morava pripraviti na tisto, kar bova postala kasneje.
– Neumnost! Življenje po rojstvu ne obstaja. Le kakšno naj bi bilo to življenje?
– Ne vem, ampak… zagotovo bo bolj svetlo kot tu. Mogoče bova hodila z nogami in se hranila z usti.
– Čisti absurd! Hoja je nemogoča. In jesti z usti? Ne bodi smešen. Zato pa imava popkovino, da se hraniva. Povem ti, življenje po rojstvu je nemogoče. Popkovina je prekratka!
– No, jaz mislim, da nekaj mora biti tam. Mogoče je samo malo drugače od tega, česar sva vajena tukaj.
– Ampak nihče se nikdar ni vrnil od tam, po rojstvu. Rojstvo je konec življenja. In konec koncev, življenje ni nič drugega, kot tale obstoj v temi, ki ne vodi nikamor.
– No, ne vem natančno, kako bo po rojstvu, ampak zagotovo bova videla MAMO in ona bo skrbela za naju.
– MAMO? Ti verjameš v MAMO? Kje pa misliš da je?
– Kje? Povsod okrog naju! V njej in z njo je omogočeno najino življenje. Najin celi svet bi ne obstajal brez nje.
– No, jaz ne mislim tako! Nikdar nisem videl MAME torej je logično, da ne obstaja.
– Ampak včasih, ko obmolkneva, jo lahko slišiš peti in božati najin svet. Veš? Mislim, da resnično obstaja življenje, ki naju čaka potem in zdaj se pripravljava na to.
Bodoče mamice bi se prav tako morale pripravljati na to, da sprejmemo svoje dojenčke in jim priredimo natoplejšo dobrodošlico v tale svet. Kako se pripraviti? Bodimo zdrave, pijmo veliko vode vsak dan, telovadimo, počivajmo, hodimo na kontrole vsak mesec, obiskujmo šolanje za rojstvo in se naučimo o spremembah v telesu in o dojenčku, kako se razvija, spreminja. Najemimo doulo*, ki nam bo pomagala pri popadkih in po rojstvu, ko bomo pričele z dojenjem. Dojenčki se ne rodijo s “priročnikom za uporabo in vzdrževanje”, kot starši pa velikokrat naredimo tudi kakšno napako. Le čas bo prinesel modrost in izkušnje za vzgojo otroka. Edino vodilo, ki bo vedno z nami, od trenutka, ko vemo da smo zanosile, do zadnjega dne našega življenja, pa je LJUBEZEN.
Dr. Marcie Bittan
_____
*Odkar sem naredila tečaj pri M. Kruchiku, poznam naenkrat precej ženskic in možakov, ki so, ali pa bi želeli dobiti otroka. Refleksoterapija za maternistvo (meni se zdi poimenovanje “refleksoterapija za starševstvo” bolj primerna, saj je tudi ogromno moških, ki bi radi zaplodili otroka in postali očki, pa jim ne uspeva, pa se obrnejo tudi na refleksoterapevte) je fantastična in naravna metoda, kjer sem se ogromno naučila tudi o sebi, kot ženski ter o ženskah, nosečnosti itd. nasploh. Doula je nekakšna svetovalka, pomočnica, tudi prijateljica, ki noseči ženski nudi nemedicinsko pomoč skozi nosečnost, rojstvo in tudi po rojstvu. V stari grščini pomeni doula “služkinja, sužnja”, ki pomaga pri porodu. Mauricio (Moshe) Kruchik je – zaenkrat – edina moška doula, ki jo poznam. Obenem je tudi refleksoterapevt z izjemnim znanjem, pristopom, humorjem in izkušnjami, ki je razvil tudi svojo, čisto posebno refleksoterapevtsko metodo in pristop.
I'M BLOGGING IT... 
Tega doulosa Mojzesa (Mosheja) bo pa treba k hčeram in snaham vabiti, ker je malo ne-rodno tako daleč hoditi roditi . . .
Moshe vandra naokrog in poucuje ljudi po celem svetu.. ni vrag, da se ne bi ustavil tudi pri nas (vas).. 😀 Ce ne zaradi drugega, pa zato, da izuci nekaj refleksoterapevtov, porodnicarjev, itd… (vkolikor so pri nas za to odprti.. v mnogih dezelah danes porodnicarji/-ke poznajo refleksoterapevtske in druge naravne metode za lajsanje nosecniskih, porodniskih in postnatalnih tezav).
Ta dvogovor je seveda debata dveh odraslih, ki imata razl.poglede na življenje po smrti – zanimivo in polemično
Ja, lahko vzames kakor ti odgovarja… vsak si po svoje interpretira svet okrog nas.. ali pa pac vzame interpretacije drugih za prmej… 🙂 Odlocitev je na vsakem posamezniku posebej… (pac, moja osebna interpretacija)
Se pogovarjata dvojčka v maternici in opravljata svojega bodočega očeta, da ni preveč prijazen do mamice. Kar se eden od njiju zdrzne in zašepeta drugemu – pazi, prihaja.
Mozakar, mislis, da sta bila ista dva? 😀 Mogoce pa ne, ker tedva si nista niti na jasnem, ce mama obstaja… 😀 Kaj sele ocka!