Danes je bil v Londonu Županov dan. In ker sem se odločila (končno) naspati, sem zamudila parado in te reči. Sicer je pa precej deževalo (Angleži so vajeni, meni pa ni ravno za stat zunaj v gužvi na dežju, v nevarnosti, da mi kdo z dežnikom iztakne oko).
Zato pa sem obiskala katedralo St. Paula, ki je imela danes dan odprtih vrat. In izkoristila izjemno priložnost, da se povzpnem nad Londonske strehe.
Prva je bila Galerija šepeta na stičišču kupole in glavne stavbe. Občutek, biti v ogromnem, okroglem prostoru, je izjemen. Potem sem nekje na polovici kroga našla mal vratca in ozke stopnice (po moje manj od pol metra široke), ki so vijugasto vodile navzgor.
Stopnic je bilo preko sto, ali sto petdeset… malček sem se zadihala, ampak razgled je bil čudovita nagrada. Več kar na fotkah… Potem pa sem pogumno splezala še više (152 stopnic) na najvišjo galerijo, ki je odprta za obiskovalce.
Za vse, ki nameravate obiskati London in katedralo, morda nekaj opozoril (iz današnjih izkušenj):
– Primerno se obujte in oblecite. Visoke pete in krila so neprimerna, sploh na zadnjem vzponu, saj so stopnice vijugaste, strme in mrežaste, torej vam lahko tisti za in pod vami lepo vidijo pod krilo. Petke pa se lahko zataknejo v mrežo.
– Hodniki so izredno ozki na določenih mestih in tudi nizki. Če ste klaustrofobični in/ali imate strah od višine, dobro premislite, če je ta podvig za vas. Poskusite se stisniti v ozko omaro in preverite, kako se počutite, potem pa si zamislite, da je ta omara na vrhu žerjava.
– Če imate težave s flatulenco (vetrovi) se boste verjetno tudi raje vzdržali vzpona. Vaša ta zadnja bo večinoma v višini nosu osebe za/pod vami, vaš nos pa v višini ta zadnje tistega pred vami. Če se za vami kdo zvrne zaradi zastrupitve s plini, boste doživeli domino efekt.
– Poskrbite, da imate dovolj baterije v fotoaparatu/telefonu in da imate napravo dobro pritrjeno na roko. Če vam pade iz rok, ne samo da se bo raztreščila na prafaktorje, verjetno bo tudi spodaj na cesti nekdo ostal odprte glave.
No, pa gremo na slike: