Med službo je zabrnel moj mobi… na hitro sem ošinila ekran, prebrala “prijateljica”, “zamuja”, “pokliči”, “ime ji je M” in nekaj iksev… “Patty”. Ok. Pozabim.
Precej kasneje doma preletim besedilo še enkrat in ugotovim, da me je Patty priporočila prijateljici, ki že 10 dni zamuja s porodom in kateri je babica priporočila refleksoterapijo. Malce me je zagrabila panika. Saj, sem kvalificirana za refleksoterapijo za materinstvo, pa nekaj izkušenj imam tudi že z nosečnicami v vseh treh trimesečjih… nikdar pa še nisem delala z “zamudnico”. Precej dobro sem se zavedala, da se že med tretmajem lahko zgodi, da se bo dojenček odločil, da pride pogledat sonce.
Pograbila sem učbenik, pripravila vprašalnik in se na Facebooku posvetovala z mojim učiteljem, ki me je veselo potolažil, da bo vse v redu… “Se še spomniš tehnik s tečaja? Samo “parabolo” in “brulee” ji naredi, pa bo vse v redu,” mi je svetoval.
Ko sem končno potrkala na vrata, mi je odprla simpatična, mlada in zelo noseča ženska. V nasprotju z mojimi predstavami je bila izredno vitalna, energična in gibka, brez kakršnih koli težav je hodila po stopnicah gori in doli. Pripravila mi je čaj in piškote in me predstavila svoji triletni hčerkici, kateri so se ravno sušile krastice od rdečk. Podarila sem ji koledarček slovenske umetnice, da bo zapisala bratčev rojstni dan.
Z mamico pa sva se pomenili o njeni nosečnosti. Pregledala sem tudi njeno nosečniško kartoteko, zapisala vse številke (od babice, bolnišnice, moža in njene mame), jo povprašala po zdravstvenih težavah… in ji povedala, da včasih dojenčki čutijo, da še ni pravi čas zanje, da privekajo na svet. Ker če bi rodila pravočasno, bi imela dojenčka hkrati z napadom rdečk pri hčerkici, in se je kar strinjala z menoj. Le to je rekla, da bi rada donosila naravno.
Zabavno in včasih tudi zafrknjeno pri nosečnicah je tudi to, da morava vedno improvizirati. Od tega, kako bo ležala, da ji bo udobno, do tega, kako se bom jaz zvirala, da ji bom opravila zadevo na podplatih. Na srečo ji je kar udobno, če leži na hrbtu, a ne celo uro. Zato sva pričeli tako, da se je vlegla na bok, z blazino med koleni. Hčerkica ji je pridno podlagala blazino pod glavo, jo božala po roki in ji govorila, kako jo ima rada. Resnično je bila zelo pridna in potrpežljiva za tako majhnega in živahnega otroka. Na koncu sva nadaljevali tako, da je ležala na hrbtu.
V nekem trenutku sem začutila, da je dobila čisto mokre podplate. “So tudi roke vlažne,” sem jo vprašala. Pritrdila je in povedala, da čuti tudi zgago. In da se otrok občasno premakne. Omenila je že prej, da jo malo skrbi, ker je otroček nekako “len”… premalo se premika. Meni se je zdelo predvsem zanimivo, ker je otrok najbolj reagiral, ko sva delali na refleksih za maternico in jajčnike.
Zaključili sva, ona zelo sproščena in zadovoljna, jaz olajšana in morda malček razočarana, ker se ni “zgodilo”… Potem sem mamici pokazala še prijeme za otroško refleksoterapijo, s katero pomaga ojačati imunski sistem. Hčerkica se je radovedno strinjala, da bo za model. Pri refleksoterapiji za malčke zraven pojemo posebej prirejene otroške pesmice, ki jih poznajo že iz vrtca. Zato se tudi sami hitro naučijo in radi svojim medvedkom in lutkam delajo refleksoterapijo, pa tudi članom družine, kar zna biti zelo prisrčno.
Zvečer sem poklicala mamico, na pol upajoč, da je že v porodnišnici (joj, kako bi se mi fino zdelo!). Rekla je, da se počuti zelo sproščeno in optimistično. In da nima več zgage.
…
Ob 6:23 zjutraj je zabrnel telefon. Imela sem ga na tiho, saj sem hotela malo odspati. Pa nisem mogla več zatisniti očesa… sem morala pogledat. Mamica mi je javila, da ji je ravnokar odtekla voda! Bila sem izredno razburjena! Kar skakala sem. Nato pa tekla poročat mentorju na Facebook.
“Saj sem vedel… vedno se zgodi! Bravo!”
In potem sem čakala na poročilo o porodu… prišlo je pred nekaj urami:” Oprosti, nisem mogla prej.. dobro sva, mali in jaz!”
Nazdravljam novi dušici, ki se nam je pridružila in spominu na Mandiba, ki nas je isti dan zapustil. Počaščena in očarana trknem ob kozarček rdečega…
Življenjski krog… ni konca, ni začetka.
Foto: © photomim – Fotolia.com