PUB-KULTURA II: KAKO PIJEJO ANGLEŽI… PIVO

Nadaljujem od prejšnjega bloga o Pubih. Ker mi je zanimivo, kako angleži pijejo.

Mere so PINT (izgovori “pajnt” – 586 ml) ali HALF PINT (polovička – “damska merica”, čeprav bolj redko, dandanašnji). Je pa eno pravilo. Pivo je treba natočit tako, da je pene samo za 1 cm ali manj. Še raje vidijo, da je sploh ni. Če je le mičkeno večja, bo gost zahteval, da še malo dodaš. Kakšni znajo biti grozno picajzlasti pri tem. Me kar malo pokuri. Pa da ne boste mislili, da je to NEPISANO pravilo. Ni! Prav lepo, črno na belem, je zapisano, da ima gost pravico dobiti pivo v razmerju 95% piva in 5% pene. In na te procente se zelo spoznajo.

Recimo, ko natočiš LAGER. Sploh nemška piva so bolj taka, da se bolj penijo. Angleški izraz za peno je head. Direktni prevod – glava. In če je head prevelik, je bodo zahtevali “top up“. Torej, da dodaš še malo piva. Umetnost točenja piva sem razvila že prav v umetnost.


Tole pivo na zgornji sliki je absolutno nesprejemljivo za Angleža. Pivo mora biti takšno:

Redkokdaj bo kdo prosil za “big head” (oz. več pene). Še huje je pri “ales”, katere je treba “pumpati” z velikimi ročkami. Iz pipce priteče le malo piva naenkrat, tako da “pint” kozarec napolniš z minimalno tremi potegi, včasih pa tudi z osmimi. Vsak naslednji poteg ročke naredi več pene. Katere gosti nočejo. Te pene se lahko nabere včasih tudi za par pintov, kar je za gostinca kar precejšnja izguba. Tako da nam Don Korleone strašansko teži, če se malček pene prelije preko kozarca. Grrr.. je siten!

Potem so tu še razne variacije pitja piva:

– SHANDY :: pol Sprajta (angleži temu rečejo Limonada), pol piva po želji. Včasih so shandy rekli pivu, razredčenem z vodo, katerega so dajali za pit otrokom. Bljak..
– LAGER TOP / BITTER TOP (angleškemu pivu “ale” rečejo tudi “bitter”) :: pivo, v katerega “špricneš” malo Sprite-a. Ker so mi dostikrat naročali, recimo takole: “One Fosters Top and one Fosters without Top..” (En Fosters s Spritom in drugega brez), sem pričela streči Topless pivo.. kar pomeni pač pivo brez “top-a”. Samo to uporabljam previdno, ker ko omenim “topless” pivo, me ljudje vprašujoče gledajo ali pa se zazrejo v moja “pljuča”.

– LAGER & LIME ali BITTER & LIME :: “lime” je neke vrste redek limetin sirup, katerega dodajajo pivu ali kakim drugim pijačam. Meni osebno je najboljši z mineralno vodo, ampak samo malo.

No, točenje teh “ales” je tudi kar dobro za bicepse in tricepse. Evo vam slikice enega “pelicana” z ročkami raznih angleških piv.

Za ta piva je značilno, da niso tako ohlajena kot lagerji ter nimajo mehurčkov. So pa različnih odtenkov in okusov, od svetlo rumene do čokoladasto rjave. Nicholson’s Pubi imajo promocijsko akcijo imenovano “Ale Trail” (Po poti angleškega piva). V vseh njihovih pubih lahko angleška piva poskusite brezplačno. Za vsak “pint” angleškega piva, ki ga naročite, pa v poseben zemljevid, na katerem so označeni vsi pubi na Ale Trail, dobite štampiljko. Za 5 štampiljk pa dobite majco.

GUINNESS

O Guinnessu bi se dalo kar kaj povedati. Meni so pravili Irci, da je bil včasih Guinness toplo pivo, katerega so pili na Irskem. Bljak. Pene sploh ni bilo, pili so ga pa iz nekakšnih cinastih vrčkov. Danes imate Guinnessov več vrst. Od običajnega, super hladnega, rdečega, itd. Pravi Guinness stručko bo tudi to pivo pravilno natočil. In sicer je točenje tega piva v dveh delih. Najprej ga natočiš samo 3/4 kozarca in to tako, da ga držiš pod kotom 45 stopinj (dokler se tekočina ne dotakne roba). Potem ga daš počivat, dokler ne postane čisto rjavo. Nato ga dotočiš tako, da ročko potisneš stran od sebe in če si pravi stručko, še na kremasto peno narišeš irsko deteljico (jaz jo znam!!). Pena mora biti čisto gladka, kompaktna in brez mehurčkov, okrog 1 cm debela in za kak milimeter nad kozarcem (malček zaobljena).

Pravi Guinness pivci vam bodo vedno gledali pod prste, ko ga boste točili in vam brez dlake na jeziku povedali, če kaj delate narobe. Nekateri irci so še tako občutljivi, da jim še deteljice ne smeš narisat, ker to spet “pomeša” pivo. Nekako tako, kot če bi turško kavo pomešali, ko ste jo že natočili v šalčko.

Tri stopnje Guinnessa -“belo” tik ko je natočeno, stopnja vmes (desno) in končni izdelek spodaj. Vir: Business Insider

Takle je pa z deteljico. Deteljica na peni tudi pokaže, če je pivo pravilno natočeno in če je dovolj dolgo stalo. Dlje kot stoji, bolj pride deteljica do izraza.

Ker je za pravilno natočen Guinness potrebno kar kakih 5 minut, ima tudi tak slogan: “Dobre stvari doletijo tistega, ki zna čakati!” Spodaj še Rdeči Guinness.

Guinness Red!

Sicer pa tudi Guinness pijejo s sirupom in sicer se mu reče “Guinness & Black” (Black – black currant – to, se mi zdi, je črna kutina), če ga mešate z navadnim svetlim pivom (lagerjem) pa naročite “Black & Tan”.

Še ena zanimivost. V enem od blogov sem omenila, da Guinness ni primeren za vegetarijance (na veliko čudenje in radovednost publike). Evo zakaj:

Pri pridelavi Guinnessa uporabljajo isinglass, kar je stranski produkt ribiške industrije, ki ga pridobivajo iz zračnega mehurja mrtvih rib. Včasih so ga uporabljali tudi v slaščičarstvu namesto želatine ter pri prezervaciji pergamentnega papirja. Pri pridelavi piva lahko delci isinglassa ostanejo v Guinnessu, kar pomeni, da ni primeren za vegane in vegetarijance. Isinglass uporabljajo tudi pri pridelavi nekaterih angleških piv (real ales)… zdaj pa.. “ko voli nek izvoli” 😀

Če kdo naroči več Guinnessov in še drugo pijačo, se je treba navaditi organizacije. Zato najraje vedno dobim celo naročilo, tako da najprej lahko natočim Guinness, medtem ko čakamo, da bo nared, pa pripravim še drugo pijačo. Zato mi gredo določene stranke izredno na živce.. Recimo – zamislite si sledeči scenarij.

Nastopajo:
Zuzzu (ZZ) – točajka
Johnny (J) – gost, kakih 50 let star moški, ki ima rad svoj Guinness in naroča pijačo za družbo petih ljudi.

V pubu gužva, delata samo dva točaja, Zuzzu in Superman. Gostje malce zdolgočaseno čakajo na vrsto, da naročijo pijačo. Zdaj je na vrsti Johnny:

J: “Hej, ljubica, daj en JD&Coke…”
ZZ (izpod pulta vzame kozarec, ga polni z ledom in se med delom pogovarja z gostom): “Ok, a bi duplega? Boste še kaj naročili?”

J: “Eeeehhhhmmmmmmm… kok je dupli?” (ZZ pove). “Aha.. kok je pa samo enojni? A ja, pa manj leda, prosim. Samo eno kockico!”

ZZ (vrže led iz kozarca in da not samo eno kockico. Vprašujoče gleda Johnnyja, da se končno odloči, kaj bo. Okoli njega ljudje že rahlo zavijajo z očmi in zehajo): “No, boste dvojnega potem?”

J: “Ma ja.. daj dvojnega.” (gleda fuzbal na televiziji nad barom medtem ko ZZ pripravlja pijačo).

ZZ: “Še kaj, prosim?” (medtem ko vtipkava v blagajno) “Tole bo 3.65 funtov prosim” (postavi pijačo na pult. Johnny niti ne sliši, ker še vedno bulji v ekran). “Halo, gospod, vaša pijača. 3.65, prosim!”

J (se zdrzne, malce zmedeno pogleda pijačo nato se obrne k svoji družbi): “Hej, kaj bo kdo pil?” se zadere preko glav ostalih strank. Ostali govorijo, eden po eden, ne morejo se čisto odločiti. J naroča, kot sliši: “Enga Fostersa.. top!” obrne se k prijatlju: “Saj si rekel top, kajne? Kaj boš pa ti?” vpraša naslednjega.

In tako naprej, dokler ne pride do zadnjega. Nekageri gosti, ki še niso prišli na vrsto, so že zapustili pub. ZZ je že malo jezna, a ne sme nič reči (le managerju se lahko pritoži, pa bi ta priskočil na pomoč.. fizično in diplomatsko, a kaj ko je ravno na odmoru).

ZZ (tanka pijačo in se pizdi v sebi.. seveda, tisti čisto zadnji naroči Guinnessa). Vse skupaj traja kar nekaj časa. V idealnem primeru pa bi to izgledalo takole:

ZZ: “Kaj boste, prosim”

J: “dvojni JD&Coke, dvojni G&T, 2 Fostersa, 1 Fosters Top in 1 Guinness” (max. 5 sekund. V tem času je že pričela natakati Guinness, z drugo roko je nafilala dva kozarca z ledom in dodala limono in limeto. Medtem, ko je pustila Guinness čakati, je natočila še Fosterse in vpisala vse v blagajno, zaračunala. Ravno ko tipu vrača drobiž, je Guinness pripravljen, zato ga dotoči in ga ponudi gostu ter se posvet ostalim). Vse skupaj traja max. 3 minute.

Tiste goste, ki stojijo ob baru, držijo ob ušesu mobilca in skušajo naročat pijačo, pa kar prijazno ignoriram. Aha, morda še to, da morajo kozarci bit polni prav do roba. Sicer se pritožujejo. Razen v primeru, ko je nekje nižje pod robom narisana “merilna črtica”. Pa še takrat te skušajo na finte metat, da dopolni.

PUB-KULTURA I 

PUB-KULTURA III

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s